je

Mednarodni konzorcij znanstvenikov je sporočil, da je uspešno oplodil jajčeca zadnjih dveh še živečih samic severnega belega nosoroga. "Upamo, da bomo uspeli ustvariti zarodke, ki bodo zmožni preživeti," so sporočili. Gre za enega zadnjih poskusov rešitve te podvrste.

Poljska vlada se je odločila za zaostritev prepovedi brezplačnih plastičnih vrečk. Od septembra bodo morali trgovci za vse plastične vrečke, debelejše od 15 mikrometrov, zaračunati najmanj 5,7 centa. Doslej je "reciklažna dajatev" veljala za vrečke debeline med 15 in 50 mikrometrov, kar pa so trgovci izigravali s ponujanjem debelejših.

Gorijo 'pljuča Zemlje'. Požari v Amazoniji so letos med najhujšimi v moderni zgodovini, a žal ne gori le tam. Sistem za opozarjanje o gozdnih požarih je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov. S klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o kompleksnih posledicah požarov in o tem, kakšni ukrepi na mednarodni ravni so potrebni, da ustavimo ognjene zublje, ki neusmiljeno goltajo neokrnjene ekosisteme na Zemlji.

Trenutna količina mikroplastike v pitni vodi predstavlja minimalno tveganje za zdravje ljudi, vendar pa so potrebne dodatne raziskave, da smo lahko mirni, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija. 

Oblasti v Nepalu so v želji, da bi zmanjšale količino odpadkov, ki jih za seboj pustijo pohodniki in alpinisti, na širšem območju Mount Everesta z januarjem prihodnje leto prepovedale uporabo plastike za enkratno uporabo. Letos so namreč zabeležili rekordno število obiskovalcev, za njimi pa so pospravili več kot deset ton smeti.

V Amazonskem deževnem gozdu v Braziliji so letos zabeležili rekordno število gozdnih požarov. V prvih osmih mesecih so našteli že več kot 72.800 požarov, medtem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu manj kot 40.000. Okoljevarstveniki opozarjajo, da so požari pogosto podtaknjeni, kmetje pa na takšen nezakonit način skušajo priti do novih zemljišč.

Paros si je postavil ambiciozen cilj: postati želi prvi otok na svetu brez plastičnih odpakov. A do tega cilja je pot še dolga. Pobudniki prepričujejo gostince in druga podjetja, da se odrečejo nepotrebni plastiki, izboljšati pa morajo tudi sistem za ravnanje z odpadki.

Celo na Arktiki 'snežijo' delci mikroplastike. Ti s snegom padejo z neba in onesnažujejo Arktiko. Znanstvenike je šokiralo veliko število plastičnih delcev, ki so jih odkrili pri analizi vzorcev snega. To pomeni, da najverjetneje celo na območju, za katerega smo verjeli, da je eno izmed najbolj neokrnjenih na svetu, ljudje že vdihujejo mikroplastiko iz zraka.

Toplogredni plini, ki se sproščajo v ozračje, so v letu 2018 dosegli rekordno raven, h globalnem segrevanju pa prispevajo kar 43% več kot so leta 1990, je razvidno iz novega poročila ameriškega meteorološkega društva. Pri nastanku poročila je sodelovalo kar 475 znanstvenikov.

Skoraj četrtina svetovnega prebivalstva v skupno 17 državah bi lahko v primeru močno povečanega povpraševanja po vodi ali suše za nekaj časa ostalo povsem brez vode, v študiji opozarja neprofitna organizacija World Resources Institute. V Sloveniji je tveganje nizko, a obstaja.

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.

Vročinski val, ki je minuli teden zrušil vročinske rekorde v petih evropskih državah, se zdaj zadržuje nad Grenlandijo in pospešuje taljenje otoške ledene plošče. Talilo naj bi se je že prek 50 odstotkov. Posledica bodo velike izgube ledu na Arktiki, pa dvig morske gladine, ki ima lahko usodne posledice.

V vročih poletnih dneh se otroška igra rada preseli na obalo. A kot opozarjajo v društvu za varovanje okolja in pomoč v stiski Reks in Mila, naj ta ne vključuje morskih živali. Te naj ostanejo v morju, opazuje in občuduje pa naj se jih z razdalje, so v sporočilu za javnost zapisali v društvu.

Na Arktiki ter sosednjih regijah je evropski sistem nadzora ozračja Cams zaznal največje število gozdnih požarov doslej. Gori tudi na Aljaski ter v Kanadi in Sibiriji. Število požarov je štirikrat večje kot lani. Strokovnjaki to med drugim pripisujejo naraščajočim temperaturam ozračja.

Znanstveniki so v času, ko se Evropa sooča že z drugim vročinskim valom v mesecu dni, objavili analize temperaturnih trendov v zadnjih dveh tisočletjih, ki kažejo, da so svetovne temperature v drugem delu 20. stoletja rasle hitreje kot kadarkoli, in s tem na laž postavil tiste, ki zanikajo podnebne spremembe.

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Mesto New York je pogosto usodno za ptice, ki se zaletavajo v steklene stolpnice in množično poginjajo. Na leto naj bi jih zaradi trka v stolpnice poginilo med 90.000 in 230.000. Newyorški mestni svet je zato sprejel zakon, s katerem bi preprečili množični pogin ptic.

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto zavrže okoli 64 kilogramov hrane. V zadnjih letih količina zavržene hrane nekoliko upada. Eden od razlogov za to so tudi projekti, kot je "Viški hrane", v okviru katerega povsem kakovostno hrano, ki je gostinci čez dan ne prodajo, zbirajo prostovoljci in jo razdelijo med tiste, ki so se znašli v finančni stiski.

Prihodnost temelji na trajnostnem razvoju, h kateremu pa moramo stremeti vsi: tako posamezniki, kot podjetja in družba nasploh. Le tako bomo lahko zmanjšali ogljični odtis in razbremenili naše okolje ter našim zanamcem zagotovili bivanje v čistem in prijetnem okolju.

Podatki o temperaturah za letošnji junij, ki so jih objavili ameriški strokovnjaki za podnebje, so potrdili to, kar smo Evropejci, prebivalci Azije ter delov Afrike in Južne Ameriške, nekako uganili že sami. Ta mesec je bil globalno najbolj vroč, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu.

V Izraelu so v sredo izmerili doslej najbolj vroč dan v svoji zgodovini. Na gori Sodoma ob Mrtvem morju se je namreč živo srebro povzpelo do skoraj 50 stopinj Celzija.

Okoljski aktivisti so v petih mestih v Veliki Britaniji z blokado več cest začeli petdnevno "poletno vstajo". S pisanimi ladjami, ki so jih pripeljali na ulice, so aktivisti skupine Extinction Rebellion ustavili promet v Cardiffu, Glasgowu, Bristolu, Leedsu in Londonu.

Zaskrbljujoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, opozarja Svetovna organizacija za varstvo narave. Več kot polovici vrst morskih psov in skatov grozi izumrtje. Najbolj jih ogroža ribolov, ki je pogosto pretiran in tudi nezakonit, v zadnjih desetletjih pa tudi plastični odpadki.

Ljudje se pogosto bojijo morskih psov, a v resnici smo mi tisti, ki smo veliko bolj nevarni tem veličastnim bitjem. Z načinom življenja smo oceane onesnažili s plastiko, še posebej problematična je mikroplastika, ki je očem nevidna, a kot kažejo rezultati prvih raziskav izjemno nevarna. Med morskimi psi so tako zabeležili pojav raka in meningitisa, prvorojeni mladiči delfinov pogosto poginejo po rojstvu, saj od matere prejmejo smrtonosno dozo onesnaževal, ki se vežejo na mikroplastične delce in nalagajo v materinem telesu.

V oddaji 24UR ZVEČER je svoje poglede glede gobalnega segrevanja in zadnjih raziskav, ki slovenski prestolnici napovedujejo občutno segrevanje v prihodnjih desetletjih, predstavil okoljski ekonomist in klimatolog Aljoša Slameršak. Opozoril je na nevaren trend zviševanja temperatur in pomanjkanje političnega posluha.

Nov podnebni scenarij znanstvenikov v primeru, če se temperatura ozračja na globalni ravni dvigne za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, napoveduje, da bo v Londonu leta 2050 tako vroče kot v Barceloni, v Madridu pa kot v Marakešu. Ljubljani se po napovedih obeta največji dvig temperature od vseh evropskih mest, temperature se bi v naši prestolnici v najtoplejšem mesecu v povprečju lahko povzpele za osem stopinj Celzija.

V japonskem parku Nara, ki je priljubljena turistična destinacija, je v zadnjih štirih mesecih zaradi zaužitja plastike poginilo devet jelenov. V želodcu enega izmed njih so našli kar štiri kilograme plastičnih odpadkov. Jeleni so najverjetneje poginili zaradi slabe prehranjenosti, saj je njihova prebavila blokirala plastika.

Potem ko je Slovenija zaloge rib, ki jih ulovijo ribiči oz. vzredijo ribogojnice v državi, izčrpala 15. februarja, je vse svoje zaloge rib porabila tudi Evropa. Pred 30 leti jih je imela dovolj do septembra ali oktobra, so sporočili iz organizacije za varstvo narave WWF.

Letošnje poletje se je šele dobro začelo, pa nam je že postreglo tudi s temperaturnimi rekordi. Huda vročina pa ne prizanaša niti morskim živalim. V Kaliforniji so tako zabeležili množičen pogin školjk, ki so se skuhale v lastnih lupinah.

Balkan Rivers Tour, ki povezuje kajakaše, domačine, ljubitelje narave in prijatelje rek iz vse Evrope, na Soči začenja novo akcijo za ohranitev rek v Evropi. V njej bodo med drugim preučevali Sočo in iskali alternative hidroenergiji, so sporočili organizatorji.