je

Z izvajanjem joge, sončenjem na plaži in uživanjem v luksuznih hotelih je tudi mogoče reševati okolje. Kako? Tako, da to počne čebela, ki posnetke svojega vsakdana deli na Instagramu.

20 velikih korporacij je v zadnjega pol stoletja prispevalo za več kot tretjino vseh izpustov CO2 in metana v okolje. Katera so ta podjetja, kdo so lastniki in kdaj so se začela prva opozorila glede nevarnosti izpustov CO2 na podnebne spremembe?

Pet ledenikov, pet držav v petih dneh. Takšno nalogo je moral opraviti orel Viktor, ki je na prav posebni misiji. S kamero na hrbtu je namreč letel nad nekaterimi evropskimi ledeniki in s ptičje perspektive pokazal, kako se v gorah odražajo podnebne spremembe.

Na tisoče sestradanih živali, družinske kmetije na robu propada. Več kot pol milijona ljudi z vodo oskrbujejo cisterne. Kjer je bila še pred dvema letoma reka, je danes suho korito. Zaradi podnebnih sprememb v čilski dolini reke La Ligua že desetletje zaznavajo upadanje padavin. Še tisto malo vode, ki je ostala, pa porabijo za pridelavo avokada.

Varovanje narave je temelj za naše preživetje in se ne bi smelo dojemati kot hipijevsko, izpostavlja britanski princ Harry, ki je z Meghan Markle in štirimesečnim sinom Archiem na 10-dnevni turneji po Južni Afriki. Vojvoda Sussekški je zapisal, da mora človeštvo premagati pohlep, apatijo in sebičnost, da si zagotovi preživetje na tem svetu. 

Množica podnebnih aktivistov se je simbolično poslovila od švicarskega ledenika, ki bo zaradi globalnega segrevanja do leta 2030 popolnoma izginil.

Obdobje med letoma 2015 in 2019 je bila najtoplejša petletka, odkar so pred 150 leti začeli beležiti temperature, je svetovna meteorološka organizacija (WMO) zapisala v svojem poročilu. Povprečne temperature so bile za 0,2 stopinje Celzija višje kot v prejšnjih petih letih in za 1,1 stopinje Celzija višje kot v predindustrijskem obdobju.

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Mladi, ki so se množično podali na ulice mest po vsem svetu in od odločevalcev zahtevali odločno podnebno ukrepanje, so danes enako sporočilo ponovili še v prostorih ZN. Na podnebnem vrhu mladih so z Greto Thunberg na čelu starejšim generacijam očitali, da za zaščito podnebja ne storijo dovolj.

Več kot 100 javnih in zasebnih partnerjev iz celotne vrednostne verige plastike bo podpisalo izjavo zavezništva za krožno plastiko, ki spodbuja prostovoljne ukrepe za dobro delujoč trg reciklirane plastike v EU.

Vlada nemške kanclerke Angele Merkel namerava do leta 2030 za podnebne ukrepe nameniti 100 milijard evrov, kaže osnutek podnebnega načrta, o katerem bo govorila koalicija. Paket podnebnih ukrepov med drugim predvideva nove kvote električnih vozil in prepoved ogrevanja na kurilna olja do 2030.

Okoljevarstvene in druge organizacije, med njimi čebelarska zveza in zveza društev upokojencev, so na vlado naslovile nujni poziv, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. Doslej je poziv podpisalo 179 organizacij in več kot 8000 posameznikov.

Švedska najstnica, ki se še vedno mudi na svoji aktivistični turneji po ZDA, je ameriškim politikom očitala, da si ne prizadevajo dovolj, da bi ustavili podnebne spremembe. Ne kujte me v zvezde, ampak ukrepajte, je pozvala kongresnike. Najnovejše meritve namreč kažejo, da emisij toplogrednih plinov povzročajo še hitrejše globalno segrevanje, kot so predvidevali doslej.

V restavracijah se na krožnikih še vedno znajdejo morski sadeži, ki so ogroženi. Dokler bo povpraševanje, bodo obstajali tudi načini za zagotovitev ponudbe, s tem pa delo za krivolovce in uničevalce narave. Čeprav v Sloveniji praktično ni nezakonitega ribolova, okolje ne pozna meja, in že 'skok' na sosednjo Hrvaško pokaže povsem drugačno sliko. Njihova zadnja pridobitev v boju proti nezakonitemu ribolovu je šest dronov.

Čeprav ljudje stremimo k čistejšemu okolju, še vedno premalo naredimo za naravo in nakupujemo, tako kot nam je najlažje. Mlada Ljubljančana pa sta stopila iz cone udobja in uresničila svojo idejo: življenje brez embalaže. S svojim projektom pa pomagata tudi drugim, ki bi radi ustvarili čim manj odpadkov.

Londonska policija je s kordonom preprečila podnebnim aktivistom, da bi z uporabo dronov blokirali letalski promet na letališču Heathrow. Akcijo protestnikov, ki želijo preprečiti izgradnjo tretje letališke steze in znižati škodljive izpuste, naj bi onemogočili tudi z motilci signala.

Ministrstvo za okolje in prostor je v enomesečno javno obravnavo podalo predlog zakona o podnebni politiki, katerega glavni cilj je doseči ogljično nevtralnost do leta 2050.

Slovenci presegamo evropsko povprečje, ko govorimo o ukrepanju proti podnebnim spremembam, kažejo zadnje raziskave Eurobarometra. Kar 82 odstotkov vprašanih redno ločuje odpadke in se trudi, da jih zmanjšuje.

Nemčija mora po mnenju kanclerke Angele Merkel sprejeti, da je boj proti podnebnim spremembam nujen in da je treba sprejeti ukrepe, ki pa bodo terjali tudi denar. "Če želimo zaščititi podnebje, nas bo to stalo, a ta denar bo šel v dober namen," je izpostavila v razpravi o državnem proračunu v parlamentu.

Zrak, ki ga dihamo, je še kako pomemben za zdravje ljudi. Kako zelo lahko vpliva onesnažen zrak, ki smo ga dihali v otroštvu, na poznejši razvoj, tudi duševni, pa je bilo vprašanje, s katerim so se ukvarjali raziskovalci. Ugotovili so, da v državah, ki imajo izjemno slabo kakovost zraka, beležijo za 27 odstotkov več bipolarnih motenj in za šest odstotkov več depresij kot v državah, kjer dihajo boljši zrak.

Pred tremi leti so v Ljubljani vzpostavili pilotni projekt zelene dostave s kolesi. V zadnjih treh letih so z jeklenimi konjički dostavili več kot 100.000 paketov, pri tem prekolesarili okoli 60.000 kilometrov in zmanjšali ogljični odtis za več kot deset ton ogljikovega dioksida. V kooperativi LMC pa so ponosni, da so prejeli tudi mednarodno priznanje Dobra praksa.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z istimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. Kako lahko potrošniki pripomorejo k rešitvi rib v naših morjih?

Živeti povsem brez plastike se marsikomu še vedno zdi misija nemogoče. Toda v nemškem mestecu Billerbeck dokazujejo ravno nasprotno. Večina prebivalcev se po nakupih odpravi s trajno vrečko iz recikliranega materiala, pekarna prodaja piškote v steklenih posodah, prodajalci ne uporabljajo več plastičnih rokavic, ampak zgolj dezinfekcijsko pršilo.

Slovenski letalec in raziskovalec Lenarčič je z ekipo predstavil rezultate najnovejših raziskav, ki jih je opravil na območju severno od Barcelone in nad Ciprom, ob tem pa znova opozoril na posledice podnebnih sprememb. Minister Zajc meni, da ravno projekti, kot je Lenarčičev, pomagajo pri razumevanju tega procesa v javnosti.

Okoljevarstveniki iz Nemčije opozarjajo, da so električni skiroji nepotrebni, saj bi poti, ki jih uporabniki z njimi prevozijo, lahko prehodili ali prekolesarili. Zato menijo, da niso tako zelo okolju prijazni.

Tri mesece in pol po podpisu kodeksa za zmanjšanje prodaje lahkih plastičnih nosilnih vrečk je ta stopil v veljavo. Podpisalo ga je 33 slovenskih podjetij, ki so se tako prostovoljno zavezala, da plastičnih vrečk svojim potrošnikom ne bodo več prodajala.

Več tisoč ljudi še vedno prebiva na indijskem otoku Ghoramara, ki se je v zadnjih letih skrčil na le 4,5 kvadratnega kilometra površine. Gre namreč za enega od nizkoležečih izginjajočih otokov v območju Sundarbansa, ki se nahaja v delti Gangesa, Bhramaputre in Meghna.

Polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev. Tretjina vseh evropskih vrst dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Vse to je naravno bogastvo na območju svetovnega fenomena, presihajočega Cerkniškega jezera, ki se, ko je polno, razlije na površini okoli 30 kvadratnih kilometrov. Danes jezero, ki so ga v preteklosti kmetje skorajda povsem izsušili, a nikoli ukrotili, spet dobiva podobo iz Valvasorjevih časov.

Če človeštvo ne bo drastično zmanjšalo izpustov toplogrednih plinov, bo taljenje ledenikov do konca stoletja povzročilo občutno zvišanje gladine oceanov in več sto milijonov ljudi prisililo v selitev, kaže osnutek poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Strokovnjaki svarijo tudi pred hitrim taljenjem permafrosta.

Slovenija bi morala do konca leta v Bruselj poslati načrt o tem, kako bo v naslednjih 10 letih dosegla cilje za zmanjševanje svojega vpliva na podnebne spremembe. Toda, zdaj je jasno, da bo dokument imel kar nekaj zamude, saj je še vedno v pripravi.