2

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Se tudi vi večkrat ujamete v past naročanja hrane v službi? Na vašem jedilniku se zato morda znajde močno predelana hrana, s katero ne pokrijete prehranskih potreb. Za vas smo pripravili nekaj uporabnih namigov, kako lahko svoj krožnik tudi med delovnim časom obarvate trajnostno. Preverite, kako lahko že danes poskrbite za trajnostno malico v službi in kako vam lahko pri okolju bolj prijaznem meniju pomaga vaš delodajalec.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Slovenija po izsledkih študije potrebuje kavcijski sistem za embalažo pijač, če želi izpolniti cilje na področju ločenega zbiranja in recikliranja embalaže, so navedli v Združenju industrije pijač. Za uvedbo kavcijskega sistema bo Slovenija po njihovih ugotovitvah potrebovala najmanj 18 mesecev. Predlagajo kavcijo v višini 20 centov.

V Franciji je tudi uradno začnela veljati prepoved notranjih letov na kratke razdalje. V skladu z vladnim odlokom potovanja, ki jih je možno v manj kot dveh urah in pol opraviti z vlakom, tako ne smejo biti več opravljena z letalom. Francija je prav tako omejila uporabo zasebnih letal za kratka potovanja, s ciljem, da bi naredila promet bolj zelen, trajnosten in pravičen za prebivalstvo.

Program Varno na kolesu pod okriljem družbe Butan plin se je zaključil s sklepnim dejanjem. Na zaključni prireditvi v Ljubljani je bilo čutiti navdušenje in dobro voljo finalistov, strokovna žirija pa je za zmagovalce razglasila učence iz osnovne šole Sveti Tomaž in osnovne šole Toneta Tomšiča Knežaka.

Svetovna jezera so vedno bolj izsušena, svarijo znanstveniki. V raziskavi so s pomočjo satelitov spremljali, kako so se v zadnjih tridesetih letih spreminjala jezera po vsem svetu, od Kaspijskega jezera oziroma morja do Velikega slanega jezera. Ugotovitve pa nič kaj obetavne: več kot polovica največjih svetovnih jezer in rezervoarjev se vedno bolj suši. Zato so, kot opozarjajo raziskovalci, na mestu skrbi glede oskrbe z vodo v prihodnosti.

Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo, se sprašujemo ob 10. evropskem dnevu Nature 2000. Eden izmed svetlih primerov je Osnovna šola Predoslje. Učenci, učiteljica in gasilci so združili moči in uredili gnezdo štorkelj, ki ga nenehno nadzorujejo s pomočjo kamer. Doslej so spremljali eno uspešno gnezditev, bili priča žalostnem letu, ko so v gnezdu poginili vsi mladiči, trenutno pa je gnezdo prazno, štorklje so odletele k sosedom. Upajo pa, da se ptice kmalu spet vrnejo na dimnik njihove strehe.

V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo čebelam, predvsem tistim, ki pridelujejo med. Kranjska čebela je pri nas zaščitena in čebelarji zanje lepo skrbijo. Divje čebele pa pogosto ostajajo v njihovi senci in so prepuščene same sebi, čeprav so zaradi svojega načina življenja še bolj ogrožene. V Sloveniji sicer živi več kot 570 vrst divjih čebel, ki so pri opraševanju celo bolj učinkovite od medonosnih čebel. Poleg njih so pomembni tudi drugi divji opraševalci, ki v kmetijstvu opravijo vsaj polovico opraševanja.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Vse življenje se je danes okronani kralj Karl III. zavzemal za okolje in reševanje perečih okoljskih problematik. Mnogi so ga dojemali kot pomembnega zagovornika podnebja, ki financira dobrodelne organizacije in kampanje, povezane z reševanjem okoljskih težav. A teža krone na njegovi glavi ga bo verjetno prisilila v politično nevtralnost. Nekateri tako že ugotavljajo, da je 'zeleno štafeto' predal prestolonasledniku Williamu.

Na statističnem uradu so zbrali nekaj podatkov o tem, kako okolju prijazni smo Slovenci. In podatki kažejo, da se na nekaterih področjih izboljšujemo. V Sloveniji letno nastane okoli šest ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca, kar je nekoliko pod povprečjem EU-27. Število vozil na alternativne oblike pogona se povečuje, količina odloženih komunalnih odpadkov pa se zmanjšuje, ugotavljajo ob svetovnem dnevu Zemlje.

V času pandemije so nastale ogromne količine medicinskih odpadkov, ki so zaradi potencialnega vira okužb pristale v sežigalnicah ali na odlagališčih. Med njimi so tudi hitri antigenski testi, ki se jih večinoma še vedno sežiga ali odlaga na deponijah, čeprav so lahko dragocen vir surovin, predvsem plastike in zlata. Škoda je precejšnja. Zato slovenski raziskovalci razvijajo način, kako bi lahko varno in uspešno reciklirali uporabljene hitre teste.

Se kdaj vprašate, kako je biti v koži nekoga, ki ne vidi, ne sliši, ne more hoditi, ali se spopada s kakšno drugo težavo? Naš svet ni narejen po njihovi meri, zato pogosto za vsakodnevne opravke potrebujejo pripomočke, pomočnike in veliko razumevanja okolice. Kaj lahko vi storite, da jim olajšate vsakdan? O svojih težavah so spregovorili ljudje, ki se soočajo z različnimi izzivi, kot so slepota, gibalna oviranost, duševne motnje ... V seriji pogovorov so iskali rešitve za bolj vključujočo družbo in na podlagi teh je nastal priročnik Vključenost za vsakogar s praktičnimi nasveti in priporočili, ki pomagajo družbo narediti bolj dostopno vsem.

Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana je postal novi ponosni lastnik Mize za vsakogar. Gre za vključujočo mizo, ki je nastala v sklopu projekta Mastercard praznična vasica v sodelovanju z romunsko nevladno organizacijo AMAIS. Za njo so se med veselim decembrom odpirale pomembne teme vključevanja vseh v družbo, odslej pa bo učencem Centra IRIS zagotovila inovativni učni in šolski pripomoček.

Ekološko poslovanje je dobro za vsako podjetje. Tržne raziskave kažejo, da so potrošniki pripravljeni plačati več za okolju prijazne produkte. A kako vemo, če gre za 'greenwashing', in kako se lahko zaščitimo pri nakupu oblačil?

Populacija polarnih medvedov v Hudsonovem zalivu v Kanadi strmo upada, svarijo raziskovalci. Polarni medvedi tako izginjajo iz svoje globalne prestolnice, kot so poimenovali kanadski Churchill.

Snežna pošiljka, ki je naposled le pobelila tudi nižine, je povzročila pravi kaos. In to ne glede na to, da so v krajih pod 500 metrov nadmorske višine največ, 20 centimetrov, snega zabeležili le na Vrhniki. Nekoč pa je toliko snega zapadlo celo v Strunjanu. Sredi januarja 1987 so naprimer v Postojni izmerili 75, v Ljubljani 89, v Volčjem Potoku pa kar 96 centimetrov snega. Dolgoletne meritve Agencije za okolje kažejo, da sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem.

"Pred kratkim se je na Rožniku začelo intenzivno sekanje odraslega drevja, ki neukemu opazovalcu deluje kot pravi masaker, mestoma dobesedno golosek. Sprehod po gozdu mimo posekanih območij skoraj ne spominja več na naš Rožnik, temveč na neke druge, tuje kraje," so nad posekom na območju ljubljanskega Rožnika zgroženi sprehajalci. Poškodbe gozda po naravnih ujmah, kot sta bila žledolom in vetrolom, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov, pa pojasnjujejo na Zavodu za gozdove, kjer mirijo, da tudi mladi gozd opravlja vse ekološke funkcije, za nekaj časa trpi le estetska.

Kot ugotavlja nova študija, bi lahko, tudi če bi nam uspelo doseči cilje pariškega podnebnega sporazuma, do leta 2100 izgubili skoraj polovico ledenikov. Če se globalno segrevanje nadaljuje po sedanji stopnji, ki vodi do dviga temperature za 2,7 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, pa bi lahko bile izgube še večje. Izginilo bi lahko kar 68 odstotkov vseh ledenikov.

V mednarodnem letu trajnostnega razvoja gora tudi Planinska zveza Slovenije poudarja zavednost in pomen trajnostnega gorskega razvoja in ohranitev ter odgovorno uporabo gorskih ekosistemov. Kot poudarja podpredsednik PZS Miha Habjan, je četrtina planeta pokrita z gorami, ki so izjemno pomembne za številne rastlinske in živalske biotope. Tudi človeku predstavljajo življenjski prostor, vir (pitne) vode in drugih naravnih virov, poleg prostora izvajanja kmetijskih, turističnih ter ostalih gospodarskih panog.

Praznikov ni brez prazničnih dišav! Pot do prazničnega vzdušja vodi skozi naš nos. Cimet, klinčki, opojne pomaranče, vonj piškotov iz pečice, če hočete. A pazljivo. Da si pričarate pravo praznično vzdušje, izbirajte naravne vonjave. Večina dišečih sveč je namreč odišavljena s sintetičnimi dišavami, po katerih marsikoga boli glava. Tudi dišeče palčke in stožci so žal večinoma odišavljeni s sintetičnimi dišavo, opozarja aromaterapevtka Ana Ličina, ki med prazniki prisega na kadila in drevesne smole. Izdala nam je tudi nekaj receptov za dišeče praznično ustvarjanje.

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bodo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo, poziva Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Najstarejša kopenska žival na svetu letos praznuje svoj 190. rojstni dan. Jonatan, ki je sejšelska želva velikanka, se je izvalil leta 1832. 'Doživel' je izum telefona in znamk in preživel čas obeh svetovnih vojn. Jonatan spada med plazilce, ki jim grozi izumrtje. Ravno te dni v kanadskem Montrealu poteka zasedanje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, kjer so pozvali k 'mirovnemu sporazumu z naravo'.

Arktiko je ta teden zajelo nenavadno toplo vreme. V nedeljo je bila celotna Arktika v povprečju za kar 6,4 stopinje Celzija toplejša od povprečne temperature med letoma 1979 in 2000, računalniški modeli pa so v ponedeljek pokazali, da je to povprečje verjetno za kar 5,9 stopinje Celzija toplejše od običajnega, piše AP.

Pogum, vztrajnost, srčnost, optimizem in veselje do življenje je le nekaj besed, ki opisujejo Gala Jakiča. Njegova zgodba navdihuje Slovence in je absoluten dokaz, da v življenju ni nemogočih stvari.

15 udeležencev se je na stari domačiji v Prekmurju učilo slamokrovstva, obrti, ki izumira. Izjemno pomembno je, da to znanje doseže čim več ljudi. V register nesnovne kulturne dediščine pri nas sta ta trenutek namreč vpisana le dva obrtnika, ki znata izdelati slamnato streho. Danes so v praksi uporabo slame zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. "Tradicionalno znanje ne pomeni le tehničnega znanja izvedbe, ampak razumevanje ciklov narave, lastnosti zemlje in rastlin, ki smo jih zanemarili. Stare veščine nas učijo veliko več," poudarja arhitektka Nina Vidić Ivančič.

Vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč na leto, vsi skupaj pa kar 16 milijonov. Slovenija je na vrhu evropskih držav po porabi pokopališč sveč, primerljiva je le z nekaterimi državami, kot so Hrvaška, Portugalska in nekateri deli Poljske. Slovenske pokopališke sveče so običajno narejene iz PVC-ja, ki ima številne strupene učinke, izpostavljajo v poročilu, ki so ga pripravili na Institutu Jožef Stefan.