2

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Nova raziskava razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.

Preverili smo nekaj najpogostejših skrbi voznikov glede vzdržljivosti baterij pri električnih vozilih, kot je denimo ta, da električni avtomobil ni primeren za hladnejše podnebje. Kaj drži in kaj ne?

Nova raziskava EEA prinaša zaskrbljujoče podatke o kakovosti zraka v evropskih mestih. Ugotovili so, da je bila kljub koronskim zaprtjem le v 127 mestih od 323 sprejemljiva obremenitev s PM delci 2,5. glede na merila WHO. Ljubljana se je uvrstila na 260 mesto na lestvici, Maribor pa na 212. Najmanj onesnažen zrak s PM delci je v mestu Umeå na Švedskem in Tampere na Finskem.  Najbolj onesnažen pa je po pričakovanjih v mestih vzhodne Evrope, kjer je glavni energent še vedno premog. Najbolj onesnažena mesta na lestvici so Nowy Sącz na Poljskem, Cremona v Italiji in Slavonski Brod na Hrvaškem.

Rešitve, ki lahko zajezijo onesnaževanje s plastiko obstajajo, a jih večina še vedno premalo uporablja. Da bi več ljudi spodbudili k uporabi bolj trajne embalaže z možnostjo polnjenja živil, čistil in drugih potrebščin, so okoljevarstveniki organizirali prvi svetovni dan rinfuze. S takšnim načinom nakupovanja, ki od nas zahteva minimalne spremembe, lahko namreč precej zmanjšamo količino plastike za enkratno uporabo, ki pogosto pristane v naravi.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

Salon pohištva vnovične uporabe, ki je zaživel v Krškem, nudi novo priložnost pohištvu, ki so se ga lastniki naveličali ali zavrgli zaradi manjših poškodb. Pohištvo v delavnicah očistijo, obnovijo ali 'apciklirajo' (kreativno nadgradijo). V salonu se lahko znova pokaže v svoji najboljši luči in najde novega lastnika. Nudijo tudi popravilo in obnovo pohištva. Vse to prispeva k podaljševanju življenjske dobe izdelkov in hkrati potrošnike osvešča o pomenu trajnosti in krožnega gospodarstva, izpostavljajo v zavodu Knof.

V Sloveniji živi približno 22.000 živalskih in 3500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2000 vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. Ob svetovnem dnevu okolja v Združenih narodih opozarjajo, da je prav biotska raznovrstnost eden od ključnih temeljev razvoja človeštva.

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

Si lahko predstavljate, da se v vašem kraju ne bi slišalo glasnega hrumenja avtomobilov? Takšen kotiček v Evropi že obstaja. In s tem ne mislimo na prepoved vozil, pač pa na kraj, kjer čisto vsi prebivalci uporabljajo zgolj električna vozila. Vasica Appy v departmaju Ariège na jugozahodu Francije je namreč postala prva vasica v Franciji, kjer 100 odstotkov prebivalcev uporablja električne avtomobile.

Nejc Gajšek, 30-letnik, pred korono potovalni agent, zdaj pa strokovni sodelavec v referatu ene izmed fakultet, je imel dovolj pritoževanja in se je odločil, da je treba ukrepati. Smeti je začel pobirati med supanjem, kmalu pa tudi med tekom, kar je zdaj postala njegova stalnica. Kot ugotavlja, se je v koronskem času precej povečala količina odpadkov. "Menim, da je smetem treba ponovno dati vrednost, mogoče v obliki kavcije za povratno embalažo. Denarja nihče ne meče proč. Če bi imeli to področje urejeno še pred epidemijo, bi zagotovo imeli sedaj manj odpadkov v naravi," razmišlja Nejc, ki zdaj poskrbi tudi za svoje bicepse, saj pri vsakem teku s seboj namesto uteži prenaša precejšnjo količino nabranih smeti.

Sredi aprila je Japonska sporočila, da so potrdili načrt o postopnem izpustu več kot milijon ton odpadne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi. Znanstveniki pravijo, da večjega vpliva na okolje to ne bo imelo, a okoljevarstveniki ter številne sosednje države temu nasprotujejo. Zakaj načrt zbuja skrbi?

Dario Cortese, najbolj znan strokovnjak za divje rastline pri nas, nam je izdal nekaj nasvetov, kako lahko z naravi bolj prijaznim prehranjevanjem znižamo svoj ogljični odtis. Kot pravi, lahko z nekaj prilagoditvami ugotovimo, da živčnega drenjanja v trgovinah pravzaprav sploh ne potrebujemo. Take prehranske moči in tako bogate raznolikosti okusov, kot jih nudijo užitne divje rastline, enostavno ni moč kupiti, poudarja. V času, ko vse cveti, pa nam je seveda izdal tudi nekaj receptov za 'divje jedi', ki nam na našem krožniku ponudijo prav poseben energijski naboj.

Evropa si je zadala ambiciozen podnebni cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Finsko mesto Lahti, zelena prestolnica Evrope za leto 2021, je na obetajoči poti, da bo ta cilj dosegla kar 25 let pred rokom. Kaj počnejo prav in kaj se lahko druga mesta naučijo od njih?

Pet ledenikov, pet držav v petih dneh. Takšno nalogo je moral opraviti orel Viktor, ki je na prav posebni misiji. S kamero na hrbtu je namreč letel nad nekaterimi evropskimi ledeniki in s ptičje perspektive pokazal, kako se v gorah odražajo podnebne spremembe.

Obdobje med letoma 2015 in 2019 je bila najtoplejša petletka, odkar so pred 150 leti začeli beležiti temperature, je svetovna meteorološka organizacija (WMO) zapisala v svojem poročilu. Povprečne temperature so bile za 0,2 stopinje Celzija višje kot v prejšnjih petih letih in za 1,1 stopinje Celzija višje kot v predindustrijskem obdobju.

Mladi, ki so se množično podali na ulice mest po vsem svetu in od odločevalcev zahtevali odločno podnebno ukrepanje, so danes enako sporočilo ponovili še v prostorih ZN. Na podnebnem vrhu mladih so z Greto Thunberg na čelu starejšim generacijam očitali, da za zaščito podnebja ne storijo dovolj.

Polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev. Tretjina vseh evropskih vrst dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Vse to je naravno bogastvo na območju svetovnega fenomena, presihajočega Cerkniškega jezera, ki se, ko je polno, razlije na površini okoli 30 kvadratnih kilometrov. Danes jezero, ki so ga v preteklosti kmetje skorajda povsem izsušili, a nikoli ukrotili, spet dobiva podobo iz Valvasorjevih časov.

Oblasti v Nepalu so v želji, da bi zmanjšale količino odpadkov, ki jih za seboj pustijo pohodniki in alpinisti, na širšem območju Mount Everesta z januarjem prihodnje leto prepovedale uporabo plastike za enkratno uporabo. Letos so namreč zabeležili rekordno število obiskovalcev, za njimi pa so pospravili več kot deset ton smeti.

Nov podnebni scenarij znanstvenikov v primeru, če se temperatura ozračja na globalni ravni dvigne za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, napoveduje, da bo v Londonu leta 2050 tako vroče kot v Barceloni, v Madridu pa kot v Marakešu. Ljubljani se po napovedih obeta največji dvig temperature od vseh evropskih mest, temperature se bi v naši prestolnici v najtoplejšem mesecu v povprečju lahko povzpele za osem stopinj Celzija.

"Modna industrija je ena najbolj škodljivih za okolje. Če ne bomo hitro ukrepali in velikih modnih prodajalcev prisilili, da spremenijo svoje poslovne in okoljske prakse, nam grozi še večja okoljska katastrofa," so ob otvoritvi nove trgovine v Ljubljani opozorili Mladi za podnebno pravičnost.

Letošnji svetovni dan oceanov poteka pod sloganom Skupaj zaščitimo in obnovimo naša morja, ki poudarja pomen aktivnega vključevanja vsakega posameznika in lokalne skupnosti k zaščiti in preprečevanju onesnaževanja morij, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor.

Poljski izumitelj Jerzy Wysocki se s svojimi užitimi krožniki za enkratno uporabo bori proti plastičnim odpadkom. Krožnike iz ostankov pšeničnih otrobov je izumil pred 15 leti, sedaj pa jih letno izdela 15 milijonov. Proizvodnja se bo verjetno po uveljavitvi evropske direktive o prepovedi plastike za enkratno uporabo še povečala.

V Grčiji s posebnim eksperimentom ugotavljajo, ali bi lahko plastične odpadke v morju odkrivali s pomočjo satelitov. V ta namen so aprila v Egejsko morje pri otoku Lezbos spustili okvirje iz PVC-materiala, v katere so namestili plastenke in plastične vrečke.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Ministrstvo je priznalo, da so oddali slabši osnutek tudi zato, da se izognemo finančnim sankcijam.

Potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Ceno našega apetita po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov emisij CO2 je posledica tekstilne industrije. Veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode, že skušajo igrati na  'zeleno' karto, a potrošniki se moramo, če želimo zaščititi okolje in svoje zdravje, predvsen vprašati, koliko oblačil sploh potrebujemo.

Uporaba polnilnic za električna vozila mreže Gremo na elektriko, ki je največja v Sloveniji, s 6. majem postaja plačljiva. V družbi Elektro Ljubljana, ki upravlja z mrežo, so pojasnili, da so polnilnice povezane z visokimi stroški, ki dolgoročno ne omogočajo brezplačne uporabe. Cena polnjenja bo od ena do devet centov na minuto.

Cena električne energije na svetovnem trgu se iz leta v leto viša in ker smo v moderni dobi vedno bolj odvisni od elektrike, se vse več ljudi spogleduje z idejo o zamenjavi dobave energije iz fosilnih goriv za tisto iz obnovljivih virov, zlasti sonca. Toda ljudje smo v osnovi do novosti precej zadržani in hitro nasedemo nepreverjenim in pogosto neresničnim informacijam, ki jih širijo nasprotniki sprememb. Da bi vam olajšali odločitev, smo zagrizli v kislo jabolko in se s strokovnjaki lotili raziskovanja ter razbijanja 10 najpogostejših mitov o sončnih elektrarnah. Kaj je torej res in kaj zgolj natolcevanje tistih, ki še vedno prisegajo na fosilna goriva?

Povprečna slovenska družina na leto porabi okoli 4000 kilovatnih ur električne energije, tisti, ki so pri porabi zelo varčni, pa naj bi jo uspeli oklestiti tudi za 900 kilovatnih ur. A taki posamezniki so zelo redki. Večino ob pogledu na položnice za elektriko močno boli glava in glede na to, da naj bi se v prihodnje poraba električne energije po besedah strokovnjakov le še povečevala, bo prej ali slej potrebno razmisliti o izkoriščanju naravnih virov, predvsem sonca. Trenutno je najbolj optimalna tehnologija prav gotovo lastna mikro sončna elektrarna, ki omogoča, da si vsak na strehi svoje hiše lahko zagotovi večino svojih energetskih potreb.

Lahko z eno uro brez luči naredimo nekaj za naš planet? Morda neposredno ne prav veliko, toda z ugašanjem luči prispevamo k večjemu zavedanju vse bolj pereče težave podnebnih sprememb in onesnaževanja. V ospredju dogodka, ko se številni domovi, stavbe in turistične znamenitosti ovijejo v temo, je letos boj proti plastiki.