čas

Mineva že tretje leto, odkar je Luksemburg leta 2020 postal prva država na svetu, ki je odpravila cene vozovnic za ves javni prevoz. Tri leta kasneje so prebivalci polni hval sheme brezplačnega javnega prevoza. Sistem jim namreč omogoča preprosto potovanje, je zelo pozitiven za okolje, nekateri pa so nanj začeli gledati celo kot na temeljno človekovo pravico. Ni pa spremenil tega, da na cestah kljub temu še vedno kraljujejo avtomobili.

Se tudi vi večkrat ujamete v past naročanja hrane v službi? Na vašem jedilniku se zato morda znajde močno predelana hrana, s katero ne pokrijete prehranskih potreb. Za vas smo pripravili nekaj uporabnih namigov, kako lahko svoj krožnik tudi med delovnim časom obarvate trajnostno. Preverite, kako lahko že danes poskrbite za trajnostno malico v službi in kako vam lahko pri okolju bolj prijaznem meniju pomaga vaš delodajalec.

Zafer Kizilkaya je osupel ugotovil, da se je nekoč biser Turčije pod gladino spremenil v opustošeno pokrajino brez življenja. Odločil se je za plemenito misijo. Uspelo mu je prepričati ribiče in oblasti, da se mu pridružijo, in sčasoma se je v Gokovski zaliv vrnilo življenje. Za svoje delo in zaščito morskih območij je prejel letošnjo 'zeleno Nobelovo nagrado', prestižno okoljsko nagrado Goldman.

Naš bivalni prostor mora biti funkcionalen in udoben, pri čemer igra izbira pohištva veliko vlogo. Ker pa se naše potrebe, navade in okusi z leti lahko spremenijo, si pogosto zaželimo sprememb tudi v svojem domu. Nenazadnje je to prostor, kjer se moramo počutiti dobro. Vsak nakup novega kosa pohištva pa običajno pomeni, da se moramo znabiti starega. A ta naj nikar ne roma na kosovni odpad!

Ekologi brez meja že tretje leto zapored 23. aprila organizirajo Dan v rabljenih oblačilih. Vabijo vas, da se jim pridružite in se oblečete okolju prijazno. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, izpostavljajo. Tem izzivom pa se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, sporočajo.

Ali je mogoče uživati v lepoti narave in obenem odlično trenirati?

Jezero Montbel je dih jemajoče turkizno jezero, ki se razteza ob vznožju Pirenejev. Je pomembno zatočišče za živali, pomemben vir namakanja za kmete in vode ter raj za turiste. Toda po najbolj suhi zimi v več kot šestih desetletjih je le še senca samega sebe.

Organizatorji prihajajočih olimpijskih iger v Parizu zagotavljajo, da bodo prepolovili emisije in tako z bolj zeleno organizacijo celo pozitivno vplivali na okolje. A okoljevarstvene skupine so takšne trditve že označile za zavajajoče. Okoljski odtis tako velike športne prireditve, kot so olimpijske igre, namreč od nekdaj meče temno senco na težko pričakovani športni dogodek vseh dogodkov. Izvedba takšnega tekmovanja namreč ni možna brez ogromno infrastrukture, pritiska na naravne vire, predvsem pa zahteva ogromno mednarodnih prevozov z letalskimi povezavami, ki so največje breme za okolje.

Boj za zadnjo divjo reko v Evropi je končan z zmago. Albansko reko Vjoso so razglasili za prvi narodni park divje reke v Evropi. Dih jemajoča Vjosa je ena izmed zadnjih prosto tekočih divjih, skoraj nezajezenih rek, ki so še ostale na stari celini.

"Letos se že kažejo prvi popki velikonočnic. Rožice bodo zacvetele v nekaj dneh, bomo pa tudi letos izvajali stražo v času cvetenja," nam je povedal Janko Kovačič iz PD Poljčane. "Velikonočnica ima v našem okolju močan simbolni pomen, saj jo najdemo v zastavah in grbih občin, praporih društev, emblemih itd. Lokalno prebivalstvo je zelo navezano na cvetlico in ponosni smo, da jo lahko spremljamo, varujemo in prispevamo k ohranitvi te redke rastline," pripovedujejo v Planinskem društvu Poljčane, kjer vsako leto poskrbijo za stražo velikonočnice. "Ta roža nam je prirasla k srcu, z njo živimo, z njo se veselimo in z njo smo tudi žalostni," v kratkem novem dokumentarnem filmu pove Kovačič.

Zadnjo soboto v marcu državljani sveta za eno uro ugasnejo luči in s tem osvetlijo pereče okoljske probleme: podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti. Svetovna organizacija za varstvo narave WWF že šestnajsto leto zapored vabi vse prebivalce sveta, mesta, podjetja in ustanove, da se pridružijo največji svetovni okoljski pobudi – Ura za Zemljo (Earth Hour).

"To je zgodovinski dan in znak, da lahko v razdeljenem svetu zaščita narave in okolja premaga geopolitiko," je potem, ko je skoraj 200 držav privolilo v zakonsko obvezujočo pogodbo za zaščito morskega življenja v mednarodnih vodah, optimistična Laura Meller, vodja kampanje za oceane pri organizaciji Greenpeace Nordic. Pohvalila je države podpisnice, ker so "opustile razlike in sprejele pogodbo, ki bo svetu omogočila zaščito oceanov, utrditev naše odpornosti na podnebne spremembe in zaščito življenj in preživetja milijard ljudi".

Požari, spreminjanje gozdnih površin v monokulture poljščin, izsekavanje gozdov in pomanjkanje vode so privedli do degradacije 38 odstotkov amazonskega deževnega gozda. Znanstveniki svarijo, da se čas izteka in da je treba pljuča sveta zaščititi zdaj.

Avstralska okoljska ministrica Tanya Plibersek je zavrnila izdajo dovoljenja za začetek novega projekta v lasti rudarskega mogotca Cliva Palmerja v bližini Velikega koralnega grebena v Queenslandu. Ta projekt bi namreč resno ogrozil ekosistem nepogrešljivega bisera na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Okoljevarstveniki so to označili za zgodovinsko odločitev.

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

Novica, da so na krožnikih evropskih potrošnikov zdaj dovoljeni izdelki iz čričkove moke, je poskrbela za nekaj razburjenja med potrošniki. Pri tem so se namreč pojavili tudi številni pomisleki o varnosti in transparentnosti dodajanja takšnih pripravkov v predpripravljena živila, ki se znajdejo na policah trgovin. Na Zvezi potrošnikov Slovenije mirijo, da trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo treba označevati, nikakor ne držijo.

Hrvaški Rovinj sta obiskala prav posebna gosta. V naravnem rezervatu sta se, da bi si nabrala moči na poti do toplejših krajev, ustavila čudovita plamenca. Plamenci se sicer v zadnjih letih ustavljajo tudi v Sloveniji. Največkrat se jih, če imate srečo, opazi v Sečoveljskih solinah, leta 2021 pa se je par ustavil tudi v Notranjskem parku.

Previsoke temperature za ta čas vplivajo na rastline in živali. Kažejo se neobičajni pojavi, kot so cvetenje nekaterih rastlin in pojav nekaterih žuželk. Za čebele previsoke temperature v tem času niso ugodne. Ponekod so kmetje že kosili travo, ki raste ob za to ugodnem vremenu. "Povsod je zmeda te zime," pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Praznikov ni brez prazničnih dišav! Pot do prazničnega vzdušja vodi skozi naš nos. Cimet, klinčki, opojne pomaranče, vonj piškotov iz pečice, če hočete. A pazljivo. Da si pričarate pravo praznično vzdušje, izbirajte naravne vonjave. Večina dišečih sveč je namreč odišavljena s sintetičnimi dišavami, po katerih marsikoga boli glava. Tudi dišeče palčke in stožci so žal večinoma odišavljeni s sintetičnimi dišavo, opozarja aromaterapevtka Ana Ličina, ki med prazniki prisega na kadila in drevesne smole. Izdala nam je tudi nekaj receptov za dišeče praznično ustvarjanje.

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bodo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo, poziva Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Znanstveniki so na Grenlandiji odkrili najstarejšo DNK na svetu. Ta je stara dva milijona let in bi lahko pomenila pomemben preboj in vzbudila novo upanje v razumevanju, kako se boriti proti podnebnim spremembam, ocenjujejo znanstveniki.

Najstarejša kopenska žival na svetu letos praznuje svoj 190. rojstni dan. Jonatan, ki je sejšelska želva velikanka, se je izvalil leta 1832. 'Doživel' je izum telefona in znamk in preživel čas obeh svetovnih vojn. Jonatan spada med plazilce, ki jim grozi izumrtje. Ravno te dni v kanadskem Montrealu poteka zasedanje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, kjer so pozvali k 'mirovnemu sporazumu z naravo'.

Življenje z depresijo v prazničnem času.

Homoseksualnost je še vedno tabu.

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

Pogum, vztrajnost, srčnost, optimizem in veselje do življenje je le nekaj besed, ki opisujejo Gala Jakiča. Njegova zgodba navdihuje Slovence in je absoluten dokaz, da v življenju ni nemogočih stvari.

Ljubljana je praznični program letos obogatila s posebno Mizo za vsakogar, na kateri bodo svoje mesto in glas dobili vsi tisti, ki so sicer pogosto spregledani v družbi. V času praznikov boste lahko v Mastercard praznični vasici in Pop-up restavraciji v središču prestolnice sedli za mizo skupaj s tistimi, ki se soočajo s posebnimi izzivi in pogosto naletijo na ovire pri vsakodnevnem življenju. Ob vrhunski kulinariki najboljših slovenskih kuharskih mojstrov in izbrani pijači se bodo odpirale teme in iskale rešitve za to, kako lahko skupaj zgradimo družbo, ki bo prijazna in odprta za vse.

Nova raziskava razkriva zaskrbljujoč obseg izgubljene ribiške opreme v svetovnih oceanih. Izgubljene mreže, vrvice in trnki leta ogrožajo živali, ko lebdijo v oceanu, se potopijo na morsko dno ali jih naplavi na obalo. Kot kažejo rezultati najobsežnejše raziskave na to temo doslej, se v oceanih vsako leto izgubi toliko t. i. mrež duhov, da bi, če bi jih razprostrli, lahko 18-krat obkrožili Zemljo.