čas

Tuji mediji ugibajo o tem, ali bi lahko Evropo letos zaradi pričakovane La Niñe doletela hujša zima, kot smo je vajeni v zadnjih letih. Naš hišni prognostik pojasnjuje, da so v Evropi vplivi La Nine precej manj izraziti kot v drugih delih sveta. Kljub temu lahko La Niña povzroči hladnejše in bolj snežne zime v severni Evropi, zlasti v Skandinaviji in Veliki Britaniji, medtem ko je južni del Evrope v zimskih mesecih bolj nagnjen k sušnim in toplejšim razmeram. V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se lahko med La Niño prepletata oba vremenska vzorca. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da smo imeli v preteklosti v času La Niñe tako razmeroma tople kot mrzle zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj, spomni.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Število zasebnih letov na priljubljene evropske počitniške destinacije je v poletnem času izjemno poskočilo, razkriva novo poročilo Greenpeacea. To kaže, da uporaba zasebnih letal še zdaleč ni omejena le na poslovne lete. Uporaba zasebnih letal med vrhuncem turistične sezone razkriva ekstravaganten prestiž najbogatejših, ki pa močno obremenjuje naše okolje.

Načrtovanje in upravljanje javnega potniškega prometa je po novem prevzela državna Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Ob tem pa se je izkazalo, da so začetek njenega delovanja zaznamovale hude težave v javnem potniškem prometu. Tako so nekateri zaposleni poročali o tem, da zdaj ne morejo več iz službe, ko končajo z delom, številni šolarji pa so ostali brez pravočasnega prevoza v šolo in nazaj, avtobusi so se vozili povsem polni in so zato številne pustili na postaji. Kako pojasnjujejo zaplete in kaj obljubljajo za bolj zeleno prihodnost?

Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje.

Po Italiji trenutno pustoši japonski hrošč, tam so opazili tudi že azijskega in kitajskega kozlička, ki vrtata simetrične luknje v drevesa, da lahko odložita svoja jajčeca, in pa bakterijski ožig oljke, ki uničuje oljke na območju Apulije. To je le nekaj škodljivcev, ki trkajo na naša vrata in jih lahko ob nepazljivosti prinesemo v državo in tako ogrozimo naše rastline. Dovolj je lahko že ena rastlina ali eno seme, ki vzkali, sploh če gre za trajno rastlino, okuženo z virusi, dve skriti žuželki na rastlini ali v lesu, ali gnijoče sadje in rastline zaradi bakterij. Ko se škodljivci in bolezni rastlin že preveč razširijo, lahko pride do katastrofalne škode tako za prehrano, okolje kot gospodarstvo. Škodljivce lahko v državo seveda 'uvozimo' tudi s potniško prtljago, zato je še kako pomembno, da se v domovino ne vračamo z eksotičnimi sadeži ali plodovi.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v svet ponesel sedem novih sort slovenskega zvončka. In dve sta še posebej dragoceni, saj tudi dišita. To pa je pri belih zakladih, za katere zbiratelji odštejejo tudi več sto evrov, redkost. "To sta res zelo lepo dišeča primerka," so ponosni v botaničnem vrtu. Če bi te sorte imeli v zadostni količini, bi jih takoj razprodali, pripoveduje vodja vrta Jože Bavcon.

Vročina je v teh dneh znova pokazala svojo moč. Da so poletja veliko bolj vroča, kot so bila nekoč, občutimo na lastni koži, še posebej prebivalci mest, kjer je vročina še bolj neizprosna. A kaj pravijo podatki? Kako so se v Sloveniji spremenila poletja? Za koliko je naraslo število vročih dni in tropskih noči? Zaradi vročine so danes ogroženi tudi deli Slovenije, kjer se takšne temperature prej sploh niso pojavljale, predvsem na malo višjih nadmorskih višinah, izpostavlja Tjaša Pogačar iz biotehniške fakultete. Višje temperature so problematične za ekosisteme, ki so prilagojeni na nižje temperature, spremembe pa se dogajajo prehitro.

Da je varovanje našega planeta v času, ko postajamo vedno bolj potrošniško naravnana družba, nujno, se zavedajo tudi obrazi POP TV in Kanala A. Kako skrbijo zanj in kakšne nasvete za bolj trajnostno življenje imajo, so nam izdali ob koncu tedna, ko smo naše strani in oddaje vsak dan obarvali z zelenimi vsebinami. Morda pa za bolj okolju prijazne odločitve navdihnejo tudi vas.

V Sloveniji je okoli 60.000 prevozno revnih prebivalcev, ugotavljajo na Geografskem inštitutu Antona Melika. Večinoma prebivalci na območjih, kjer ni urejenega dostopnega javnega prevoza, postanejo prisilni lastniki avtomobila, za katerega porabijo velik del prihodka. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije mesečni stroški gospodinjstva za prevoz znašajo v povprečju 426 evrov. Posledično so najbolj prizadeti ranljivi prebivalci, ki ob nizkih dohodkih velik del namenijo prevozom za najnujnejše življenjske opravke.

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

V današnjem svetu je trajnost postal ključni dejavnik pri izbiri gospodinjskih naprav. Samsung, eden izmed vodilnih proizvajalcev gospodinjskih naprav, se zaveda svoje odgovornosti do okolja in aktivno deluje na razvoju izdelkov, ki ne le izpolnjujejo potrebe uporabnikov po učinkovitosti ter inovacijah, ampak tudi prispevajo k zmanjšanju okoljskega odtisa. V ospredju Samsung prizadevanj za trajnost so Bespoke Jet AI in linija pralnih ter sušilnih strojev.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Ob svetovnem dnevu Zemlje se je s podpisom partnerske zaveze uradno začel projekt 'Gorski bivaki za bele vrhove'. Gre za projekt, v okviru katerega bodo pobirali odvržene pločevinke v posebne zabojnike na 14 lokacijah najbolj frekventnih planinskih sestopov po Sloveniji. Zbrane pločevinke bodo nato predelali v uporaben aluminij, iz katerega bodo izdelali bivake, ki jih bodo nato postavili v slovenskem visokogorju.

Vse prevečkrat se odgovornost za okolju prijaznejše ravnanje prelaga na končne uporabnike, opozarjajo Ekologi brez meja. A vsaj, ko govorimo o nakupovalnih navadah, je veliko odvisno tudi od same ponudbe in tega, kako sami trgovci potrošnikom olajšajo bolj trajnostne izbire. Prav to so si za enega od ciljev v okviru trajnostne strategije zastavili v Spar Slovenija, kjer so ob svetovnem dnevu Zemlje pripravili vodnik za trajnostno nakupovanje. In eden od korakov k spreminjanju navad je tudi umik brezplačnih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo.

Knjižnice reči v Sloveniji kot po tekočem traku odpirajo svoja vrata. Zdaj se jim je pridužila še Nucarnica v Velenju. Tam lahko uporabniki najdejo pestro ponudbo predmetov, ki si jih lahko zdaj izposodijo namesto, da bi jih morali kupiti. Največ zanimanja je požel parni sesalnik, Velenjčani so knjižnico reči že pozitivno sprejeli.

Lansko leto je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Cvetenje japonskih češenj je prava senzacija ne le na Japonskem, ampak tudi v evropskih prestolnicah. Množice se v času cvetenja japonskih lepotic zgrinjajo v parke, ki jih krasijo drobni cvetovi. Tudi v Ljubljani so številni parki, kjer lahko v času cvetenja občudujemo nežne rožnato-bele cvetove, ki kar kipijo od lepote. A pomlad pozdravijo vedno bolj zgodaj, letos pa so še posebej pohitele. V Sloveniji so se letos prvi cvetovi rodili že v začetku marca. Kakšna je zgodba drevesa, ki je postalo simbol podnebnih sprememb?

Prihajajo subvencije za električna kolesa. Država bo, če se boste odločili, da avtomobil zamenjate za kolo, primaknila 30 odstotkov. Namenjene bodo tistim, ki bodo želeli mestno električno kolo za premagovanje krajših razdalj. Namen razpisa je namreč spodbuditi uporabo koles za dnevne poti kot alternativo osebnim avtomobilom na krajših poteh. Kakšen odziv pričakujejo na ministrstvu? Kako napoved subvencioniranja e-koles vidijo v ljubljanski kolesarski mreži?

Taljenje polarnega ledu morda upočasnjuje vrtenje Zemlje in s tem moti uveljavljen način merjenja časa, opozarjajo znanstveniki. Ker se zemlja zato vrti nekoliko hitreje, bomo morali okoli leta 2029 preskočiti dodajanje prestopne sekunde, a če ne bi bilo podnebnih sprememb, bi ta sprememba nastopila že okoli leta 2026. Taljenje ledu na Grenlandiji in Antarktiki naj bi namreč upočasnilo vrtenje Zemlje, ker se je spremenila točka, kjer je koncentrirana masa našega planeta.

V Krajinskem parku Goričko so februarja z 'modrimi žolnami' označili habitatna drevesa, ki jih bodo prepustili naravnemu razvoju. Tako bodo sčasoma prekipevala od življenja. Namenjena so ohranjanju ogroženih in zavarovanih vrst rastlin in živali, ki tovrstna drevesa uporabljajo kot dnevna zatočišča, kotišča ali prezimovališča.

Evropa je odprla nova stran v zgodovini in napovedala oster boj okoljskim kriminalcem. Evropski poslanci so sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj proti okolju in strožje sankcije. Ta zajema tudi nezakonito trgovino z lesom, izčrpavanje vodnih virov in dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom. Okoljskim kriminalcem po novem grozi do deset let zaporne kazni.

Polarni medvedi se težko prilagajajo podnebni krizi, ki je 'stopila' led, ki jim predstavlja ključ za preživetje, saj ga uporabljajo za lovljenje hrane. Nova raziskava populacije belih velikanov v Kanadi ugotavlja, da se polarni medvedi težko prilagajajo preživetju več časa na kopnem.

Ali ste vedeli, da po podatkih Združenih narodov že več kot 55% svetovnega prebivalstva živi v mestih? In to število naj bi do leta 2050 naraslo na skoraj 70%.

Povprečno gospodinjstvo je od novembra lani do januarja letos prejelo več kot dva kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte mesečno, kar po izračunu Ekologov brez meja pomeni nekaj nad 25 kilogramov letno. V primerjavi z letom 2019 to sicer pomeni zmanjšanje za okoli 20 odstotkov. Pri analizi podatkov izstopajo gospodinjstva v Ljubljani.

Kmetje imajo kakovostno sonaravno pridelane pridelke, a premalo rok, da bi jim pomagale pridelke pobrati. Pobiralci pa si želijo zdrave hrane po dostopni ceni. Pobiranje pridelkov po navadi poteka v sproščenem vzdušju, med ljudmi v naravi se vzpostavi medsebojno zaupanje in druženje. Kmetje so veseli, da je pridelek pobran, pobiralci pa veseli, da so se oskrbeli s kakovostnimi pridelki po nižji ceni. To je koncept sooskrbovalnice Desetinka, ki se je začela pod okriljem Eko civilne iniciative Slovenija.

Lepote narave, vožnja z lojtrnikom, prenovljene kolesarske in pohodniške poti, pa čolnarjenje. Če se odločite za obisk slovenskega naravnega bisera, vam ne bo dolgčas. In vedno več obiskovalcev to spoznava, v Notranjskem parku v zadnjih letih beležijo strmo rast ponudbe in povpraševanja. A povečano število obiskovalcev v takšen dragocen, a po drugi strani ranljiv ekosistem prinaša tudi tveganja. Kot sicer zatrjujejo v Notranjskem parku, je trajnostni princip na Cerkniškem jezeru 'maksima'.

Raziskovalci že dlje časa opozarjajo, da je onesnažen zrak 'tihi ubijalec'. Vedno več raziskav kaže, da ima dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom negativne vplive na zdravje možganov. Britanski raziskovalci so to potrdili z novo, 11 let trajajočo študijo.

Iz Tropske hiše Celje znova prihajajo vesele novice. Isabella, samica ogrožene vrste opice zlatoglavi levič, je že petič postala mama. Zlatoglavi leviči so na rdečem seznamu ogroženih vrst, zato je to še posebej razveseljiva novica, ki predstavlja upanje za to karizmatično vrsto. Mladič je zdrav in napreduje v razvoju, preživel je prve kritične dni življenja, so navdušeno sporočili iz Tropske hiše.