Avtor

Anja Kralj

Snežna pošiljka, ki je naposled le pobelila tudi nižine, je povzročila pravi kaos. In to ne glede na to, da so v krajih pod 500 metrov nadmorske višine največ, 20 centimetrov, snega zabeležili le na Vrhniki. Nekoč pa je toliko snega zapadlo celo v Strunjanu. Sredi januarja 1987 so naprimer v Postojni izmerili 75, v Ljubljani 89, v Volčjem Potoku pa kar 96 centimetrov snega. Dolgoletne meritve Agencije za okolje kažejo, da sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

V Davos, kjer se začenja Svetovni gospodarski forum, bo vsak dan priletelo 200 do 250 zasebnih letal. Kot opozarjajo pri Greenpeace Slovenija, se udeleženci foruma, ki naj bi podpiral cilje Pariškega sporazuma, vedejo, kot da je vse skupaj šala. Raziskovalci so ugotovili, da so vsi leti zasebnih letal na in z letališč v Davosu med Svetovnim gospodarskim forumom 2022 povzročili skupno 9700 ton CO2, kar je enako emisijam približno 350.000 povprečnih avtomobilov na teden.

"Pred kratkim se je na Rožniku začelo intenzivno sekanje odraslega drevja, ki neukemu opazovalcu deluje kot pravi masaker, mestoma dobesedno golosek. Sprehod po gozdu mimo posekanih območij skoraj ne spominja več na naš Rožnik, temveč na neke druge, tuje kraje," so nad posekom na območju ljubljanskega Rožnika zgroženi sprehajalci. Poškodbe gozda po naravnih ujmah, kot sta bila žledolom in vetrolom, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov, pa pojasnjujejo na Zavodu za gozdove, kjer mirijo, da tudi mladi gozd opravlja vse ekološke funkcije, za nekaj časa trpi le estetska.

Kot ugotavlja nova študija, bi lahko, tudi če bi nam uspelo doseči cilje pariškega podnebnega sporazuma, do leta 2100 izgubili skoraj polovico ledenikov. Če se globalno segrevanje nadaljuje po sedanji stopnji, ki vodi do dviga temperature za 2,7 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, pa bi lahko bile izgube še večje. Izginilo bi lahko kar 68 odstotkov vseh ledenikov.

Leto smo začeli z rekordnimi temperaturami, še vedno pa je živ spomin na naravne katastrofe in ekstremno vreme v lanskem letu. Smrtonosne poplave v Pakistanu, ki so dobesedno preplavile državo, so le primer izjemno dragih naravnih katastrof, s kakršnimi se je svet soočil lani in ki so v prvi vrsti terjale človeška življenja in domove.

V mednarodnem letu trajnostnega razvoja gora tudi Planinska zveza Slovenije poudarja zavednost in pomen trajnostnega gorskega razvoja in ohranitev ter odgovorno uporabo gorskih ekosistemov. Kot poudarja podpredsednik PZS Miha Habjan, je četrtina planeta pokrita z gorami, ki so izjemno pomembne za številne rastlinske in živalske biotope. Tudi človeku predstavljajo življenjski prostor, vir (pitne) vode in drugih naravnih virov, poleg prostora izvajanja kmetijskih, turističnih ter ostalih gospodarskih panog.

Leto 2022 je bilo leto podnebnih ekstremov, ki so zajeli in pretresli cel svet, tudi Evropo, ki se je v poletnih mesecih kuhala in borila z ognjenimi zublji ter zgodovinsko sušo. Poglejte, kako so podnebne spremembe videti skozi fotografski objektiv.

Nepredvidljivi in ekstremni vremenski vzorci grozijo tudi kakovosti najbolj priljubljene opojne tekočine na svetu. Do leta 2050 se bodo vremenske razmere v državah, kjer pridelajo največ kave, močno spremenile. Letošnje leto je bilo razočaranje za pridelovalce kavovca v Keniji.

Finsko mesto Oulu pet mesecev na leto prekriva snežna odeja. A to meščanov ne ustavi in niti pomislijo ne, da bi svojim kolesom privoščili zimski spanec. Kljub temu da so zime tam dolge, temne in zasnežene, prebivalci vztrajajo in do službe in šol tudi pozimi pritiskajo na pedala.

Praznikov ni brez prazničnih dišav! Pot do prazničnega vzdušja vodi skozi naš nos. Cimet, klinčki, opojne pomaranče, vonj piškotov iz pečice, če hočete. A pazljivo. Da si pričarate pravo praznično vzdušje, izbirajte naravne vonjave. Večina dišečih sveč je namreč odišavljena s sintetičnimi dišavami, po katerih marsikoga boli glava. Tudi dišeče palčke in stožci so žal večinoma odišavljeni s sintetičnimi dišavo, opozarja aromaterapevtka Ana Ličina, ki med prazniki prisega na kadila in drevesne smole. Izdala nam je tudi nekaj receptov za dišeče praznično ustvarjanje.

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

Na odlagališču Bhalswa v Delhiju se vzpenja kar 62-metrov visoka gora smeti. Tam večkrat izbruhnejo požari zaradi vročine in metana. Letos so se gasilci z ognjenimi zublji borili že 14-krat. Požari lahko pod kupi smeti tlijo še tedne ali mesece. To predstavlja izredno nevarnost za moške, ženske in tudi otroke, ki prečesavajo goro smeti, da bi našli predmete, ki bi bili še primerni za prodajo, zaskrbljujoče razmere opisuje CNN. V bližini živi tudi približno 200.000 prebivalcev, ki opozarjajo, da območje ni več primerno za bivanje, ampak si preprosto ne morejo privoščiti, da bi se preselili, zato nimajo druge izbire, kot da dihajo strupeni zrak in uporabljajo s toksini onesnaženo vodo.

Ste pred izbiro drevesca, ki bo v vaš dom prineslo praznično vzdušje? Katero je okolju bolj prijazno? Naravno ali umetno? Katero ima nižji ogljični odtis? Je bolje, da kupimo umetno božično drevesce in ga uporabljamo več let ali naj se vsako leto podamo po naravno drevesce, ki bo v večini primerov po koncu praznikov nič kaj svečano pristalo na odpadu?

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi ostaja vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna anomalija, sedaj postaja že pravi običaj. Letos so v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija (DOPPS) opazili že 11 prezimujočih štorkelj, in sicer v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu, okolici Pragerskega in Račah, kar je največ doslej.

Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bodo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo, poziva Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Znanstveniki so na Grenlandiji odkrili najstarejšo DNK na svetu. Ta je stara dva milijona let in bi lahko pomenila pomemben preboj in vzbudila novo upanje v razumevanju, kako se boriti proti podnebnim spremembam, ocenjujejo znanstveniki.

Da mesta postanejo bolj krožna in pripravljena na izzive prihodnosti, lahko pripomorejo sonaravne rešitve. Sonaravne rešitve namreč naslavljajo številne družbene izzive in omogočajo obnavljanje virov, blažitev podnebnih sprememb, obnovo ekosistemov in izboljšano stanje biotske raznovrstnosti v urbanih ekosistemih. V Sloveniji imamo ogromen potencial za implementacijo večnamenskih sonaravnih rešitev, saj je zelena infrastruktura močno zastopana v naših mestih, kar nudi potreben prostor za tovrstne rešitve.

Strokovnjaki že dolga leta opozarjajo, da so svetovna mesta vedno bolj naseljena in hkrati vedno bolj na udaru podnebnih sprememb. Kakšni izzivi so pred mesti in zakaj je odgovor v krožnih mestih, ki bi uspešno naslavljala ravnanje z viri?

Nova raziskava razkriva lestvico držav z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami v Evropi. Visoko mesto si je prislužila Slovenija, ki je pristala na 'trajnostnih stopničkah' kot tretja država z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami. Prvo mesto je zasedla Finska, najslabše pa se je odrezala Malta.

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

Podnebna kriza je Evropi letos pokazala zobe. Celina se je borila z najhujšo sušo v zadnjih 500 letih, pustošili so požari, ki so v nekaterih državah za seboj pustili rekordno uničeno površino. Francoske oblasti so sporočile, da je vročina v Franciji povzročila 2816 prezgodnjih smrti. Kot napovedujejo znanstveniki, je bilo to poletje morda uvid v novo normalnost.

Nova raziskava razkriva zaskrbljujoč obseg izgubljene ribiške opreme v svetovnih oceanih. Izgubljene mreže, vrvice in trnki leta ogrožajo živali, ko lebdijo v oceanu, se potopijo na morsko dno ali jih naplavi na obalo. Kot kažejo rezultati najobsežnejše raziskave na to temo doslej, se v oceanih vsako leto izgubi toliko t. i. mrež duhov, da bi, če bi jih razprostrli, lahko 18-krat obkrožili Zemljo.

V Bruslju so razkrili načrte, s katerimi bi Evropska unija močno znižala število plastičnih odpadkov. Osnutek novih regulacij med drugim vsebuje prepoved mini stekleničk za kozmetične izdelke in lončkov za enkratno uporabo, vrečk za sadje in zelenjavo ter predpisuje dovoljeno velikost paketov za spletna naročila. Konec želijo narediti pošiljanju majhnih izdelkov v velikih škatlah.

"Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice EU vzpostaviti do 2025. Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot odstotek tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže," izpostavlja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

Se sprašujete, kdaj sploh je črni petek? Ves november se je namreč spremenil v črni mesec, ki je, kot poudarjajo naši sogovorniki, slavljenje družbenega sistema, nevzdržnega za planet, za okolje in ljudi. Vse akcije in popuste, pri katerih (domnevno) prihranijo potrošniki, namreč (pre)drago plača planet. Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore, prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog. A ne za vse. V letu 2019 je ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij. Razmisliti moramo o tem, da lastništvo stvari nadomestimo s storitvami popravil in souporabe. To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Člane herpetološkega društva so konec poletja razveselili novi mladiči močvirske sklednice, ki so se izvalili na ljubljanskem barju. Letos so jih zabeležili pet, vendar pa po številu jajc, ki so bila v gnezdu, sklepajo, da jih je bilo še nekaj več. V Sloveniji velja močvirska sklednica za zelo karizmatično vrsto, ki pa je zelo izpostavljena številnim pritiskom.

Na svetu živi več kot osem milijard ljudi. Ob tem mejniku smo lahko brali svarila o tem, da je naraščanje populacije gonilna sila podnebnih sprememb. Pa je res tako? Številni podnebni znanstveniki opozarjajo na rasističnost te predpostavke in na dejstvo, da je mnogo večja težava prekomerna in nesorazmerna potrošnja razvitih držav. V Afriki tako živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida.