Avtor

Anja Kralj

Pred mesecem dni smo poročali o kupu nelegalno odvrženih komunalnih odpadkov v okolici Ljubljane. Kup smeti ob cesti in gozdu je včeraj še vedno čakal na odvoz. Za zadevo so, kot odgovarjajo na MOP, pristojni na inšpektoratu Mestne občine Ljubljana, ki pa se na naše številne klice, kdaj bodo smeti odstranili niso odzivali. Odpravili smo se na teren in izvedeli, da so smeti tekom včerajšnjega dne odstranili, kar so potrdili tudi na MOL.

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

Znanstveniki se bojijo, da se bo višina svetovne morske gladine zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki dvignila precej več, kot so napovedovali. Doslej je namreč 'veljalo', da bo maksimalna višina dviga do leta 2100 do enega metra, zdaj pa so v primeru črnega scenarija napoved podvojili. V Sloveniji se je morska gladina od leta 1961 dvignila za 10 cm.

Potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Ceno našega apetita po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov emisij CO2 je posledica tekstilne industrije. Veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode, že skušajo igrati na  'zeleno' karto, a potrošniki se moramo, če želimo zaščititi okolje in svoje zdravje, predvsen vprašati, koliko oblačil sploh potrebujemo.

Če bodo emisije toplogrednih plinov naraščale s takšno hitrostjo kot doslej, se bodo ledeniki v Alpah do konca stoletja skorajda povsem stalili, svarijo znanstveniki.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na izredni seji obravnaval zahteve gibanja Mladih za podnebno pravičnost, ki so jih slednji na državni zbor in vlado naslovili po velikih okoljskih protestih 15. marca. Poslanci so se strinjali, da so potrebni konkretni ukrepi, a so predloge mladih nekoliko omehčali.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

Svetovna in tudi slovenska mesta so preplavili mladi, ki so vzklikali 'Ni planeta B'. 2052 krajev v 123 državah na vseh celinah, celo na Antarktiki. Tako je sporočila Greta Thunberg, začetnica gibanja mladih, ki je ne le zajelo, ampak povsem preplavilo svet. Na ulicah so bili večinoma šolarji, nekateri tako mladi, da sami na podnebne proteste niso smeli. V naši prestolnici se je zbralo okoli 9000 protestnikov.

Mladi za podnebno pravičnost so novinarje ’zaprli’ v časovno kapsulo. V žgoči sobi, v kateri so z resnimi obrazi, ker je naš položaj namreč ekstremno resen, na odru sedeli mladi, je temperatura dosegla 40 stopinj Celzija. "Takšna bo naša prihodnost, če ostanemo tiho. Nevzdržna!" pred prvim slovenskim podnebnim protestom pravijo mladi borci za ohranitev življenja na našem planetu.

"Pozabljamo, da Zemljo prav malo briga BDP na prebivalca ali razvitost robotike. Ko ne bo več zmogla obremenitev, bo poskrbela in deloma že skrbi, da bomo imeli tudi mi probleme." To so besede 18-letne Mete, ki se je pridružila iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. S članico iniciative, 22-letno Aljo smo se pogovarjali o nujnosti takojšnjega in pravičnega reševanja okoljske krize. To pa je vse prej kot le naslavljanje podnebnih sprememb.

Tretješolci iz Nove Cerkve letos s pustnim kostumom niso odganjali le zime, ampak tudi plastične vrečke. S kostumi, s katerimi so v tradicionalni pustni povorki v Novi Cerkvi napovedali boj proti plastiki, so se pridružili kampanji o vplivu uporabe nosilnih plastičnih vrečk na okolje s sloganom 'Imam svojo vrečko.'

Bi večkrat sedli na kolo, če bi v zameno za to, poleg vseh koristi kolesarjenja za telo in okolje, dobili še davčno olajšavo, brezplačno kolo ali vstopnice za kino? Ker je promet eden od najhujših onesnaževalcev okolja in zraka, se številna mesta poleg vse strožje zakonodaje za industrijo obračajo tudi k spodbujanju ljudi k bolj trajnostnim in zelenim načinom potovanja.

Povprečen Rimljan v prometnih zamaških zapravi 245 ur na leto. Prometni zamaški so ena največjih težav, s katerimi se soočajo velika svetovna mesta, največ rekorderjev pa je v Evropi. Največ časa sicer v prometnih zamaških porabijo vozniki v prestolnici Kolumbije, v Bogoti, ki so, čakajoč v svojih vozilih, preživeli kar 272 ur oziroma več kot 11 dni.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.

Evropski poslanci, med njimi tudi vsi iz Slovenije, so podprli nova pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bi se tako poslovili številni plastični izdelki za enkratno uporabo, pravila pa se nanašajo tudi na izgubljeno in opuščeno ribolovno orodje. Gre za izdelke, ki predstavljajo 70 odstotkov vseh morskih odpadkov.

55 stanovalcev jeseniškega bloka je dobilo prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Uspešno so prehodili pot po peklenski poti uradniških procedur in čez sedem let, ko bodo odplačali investicijo, bodo imeli skorajda brezplačno električno energijo. S to naložbo so pogumno stopili tudi na pot zelene transformacije. 

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.