zrak

V letu dni, ko Ukrajina bije bitko za obstoj, so izstrelki terjali tudi (pre)večkrat nevidno žrtev: ukrajinsko naravo. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, znižanje vodostajev, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini. Posledice uničenja okolja med vojno pa bodo nevarnosti zdravju ljudi predstavljala še dolgo po tem, ko bo odjeknil zadnji strel.

Znanstveniki so v ledu na območju Norveške odkrili zaskrbljujoče ravni PFAS oz. večnih kemikalij. Te predstavljajo veliko tveganje za nastanek različnih bolezni, ustvarjajo pa tudi okoljski problem. To so zaskrbljujoče ugotovitve, ki ogrožajo neprecenljiv ekosistem, svarijo raziskovalci. Stopljena voda namreč postane 'strupen koktejl', ki ogroža prebivalce tega ranljivega okolja. Pri polarnih medvedih so tako že odkrili visoke ravni PFAS v krvi.

Na odlagališču Bhalswa v Delhiju se vzpenja kar 62-metrov visoka gora smeti. Tam večkrat izbruhnejo požari zaradi vročine in metana. Letos so se gasilci z ognjenimi zublji borili že 14-krat. Požari lahko pod kupi smeti tlijo še tedne ali mesece. To predstavlja izredno nevarnost za moške, ženske in tudi otroke, ki prečesavajo goro smeti, da bi našli predmete, ki bi bili še primerni za prodajo, zaskrbljujoče razmere opisuje CNN. V bližini živi tudi približno 200.000 prebivalcev, ki opozarjajo, da območje ni več primerno za bivanje, ampak si preprosto ne morejo privoščiti, da bi se preselili, zato nimajo druge izbire, kot da dihajo strupeni zrak in uporabljajo s toksini onesnaženo vodo.

V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni številnim kemikalijam, ki v naše telo prihajajo iz okolja. Za nekatere med njimi vemo, da so škodljive, za mnoge ne. Med bolj poznanimi so ftalati, hormonski motilci, ki so po besedah raziskovalke Tine Kosjek povsod okoli nas. V človeških vzorcih pa so našli tudi pesticide, ki so pri nas prepovedani.

V Ljubljani so že četrto leto zapored razglasili drevo leta. Med 35 predlogi meščanov je največ glasov prejela mogočna perzijska bukev, ki stoji na zelenici pred Zavodom za transfuzijsko medicino.

Nova pravila, ki jih Evropska komisija predlaga za zmanjšanje izpustov novih motornih vozil v EU, imenovana Euro 7, dajejo prednost dobičkom avtomobilske industrije, opozarjajo okoljevarstveniki. A resne pomisleke glede predlaganih pravil imajo tudi v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA), predvsem glede tovornih vozil.

Norveška se v boj proti onesnaženju in podnebni krizi podaja s trajnostnim javnim prometom. V Oslu bodo po ulicah v roku treh let vozili le še električni avtobusi. Kot računajo, bodo tako prvi na svetu uvedli povsem električen javni transport. Norveška prestolnica upa, da bo ta cilj dosegla do konca leta 2023 kot del svojega načrta, da do leta 2030 postane prvo mesto na svetu povsem brez emisij.

Uhajanje plina iz Severnega toka je tudi veliko podnebno tveganje, opozarjajo strokovnjaki. Zemeljski plin, ki uhaja iz plinovoda, je skoraj v celoti sestavljen iz metana, ki je za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb. Metan pa je toplogredni plin, ki je 'kriv' za skoraj tretjino porasta globalne povprečne temperature od začetka industrijske revolucije. Prve ocene kažejo, da se je doslej sprostila tolikšna količina emisij, kot jo v letu dni povzroči 1,3 milijona avtomobilov.

Kot kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov, je več kot 1000 vrst dreves, ki jih najpogosteje najdemo v mestih in urbanih območjih, ogroženih zaradi podnebne krize. Kot opozarjajo, bi lahko to imelo pomembne posledice za urbana območja, saj so drevesa neverjetno orožje za boljšo in bolj zdravo kakovost življenja v mestih, med drugim pomagajo hladiti zrak, preprečujejo toplotne otoke in čistijo zrak.

"Onesnažen zrak je resna težava, ki je ne vidimo. Zato ljudje velikokrat ne pomislijo nanj, čeprav je tihi ubijalec," opozarja Volker Becker- Battaglia iz Münchna, ki živi na eni bolj onesnaženih nemških ulic. Je član skupine prebivalcev, ki toži nemško vlado zaradi nevarno visoke ravni onesnaženosti zraka. V tožbi se sklicujejo na to, da je kršena njihova pravica dihati čist in zdrav zrak in da vlada ne stori dovolj, da bi zaščitila njihovo zdravje.

Številni prebivalci Londona, Barcelone, Varšave, Bruslja in Pariza menijo, da bi avtomobili morali biti prepovedani en dan v tednu in verjamejo, da bi tako izboljšali zrak, ki ga dihajo. Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.

Dušikovi oksidi so strupeni in zelo škodljivi za zdravje, opozarjajo v Focusu in Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so nadaljevali z meritvami dušikovega dioksida v prestolnici. Kot so ugotovili že pri meritvah prejšnja leta, je bila onesnaženost Ljubljane zaskrbljujoča. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti pri Ortobaru.

Nesreče in onesnaženje, ki ga povzročajo reke avtomobilov na cestah, terjajo vedno večji zdravstveni in okoljski davek. V časih, ko v večjih svetovnih mestih cveti javni promet in storitve sopotništva, se zdi, da časi magije avtomobila vedno bolj bledijo, piše Guardian.

Leta 2020, ki ga je delno zaznamovala svetovna pandemija, je nastalo nekaj manj emisij CO2, medtem ko se je količina emisij trdnih delcev PM10 nekoliko povečala, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije. Pred začetkom kurilne sezone se je treba zavedati, da sta kakovost zraka in število PM delcev močno odvisna prav od malih kurilnih naprav. Če bodo ljudje uporabljali goriva, kot je na primer les, bo zrak bolj onesnažen, kot če bi se zanašali na ogrevanja z nizkoogljičnimi gorivi, pravijo na NIJZ.

Nemški potniki so letošnje poletje lahko za devet evrov mesečno uporabljali skorajda vsa sredstva javnega prevoza. Zadnji dan avgusta se veliki nemški eksperiment v javnem prometu, ki so ga uvedli v času energetske draginje, končuje. "To je bil velik uspeh", ocenjujejo pristojni. Vlaki, avtobusi in tramvaji so to poletje tako prepeljali občutno več potnikov kot pred pandemijo. Rezultat pa: vsak peti potnik je znova odkril javni promet, pravijo na Deutsche Bahnu. Prav tako se je nekoliko izboljšala kakovost zraka, kaže študija Univerze v Potsdamu. Zaradi nenadnega porasta potnikov pa se seveda niso izognili nepopisnim gnečam v času praznikov in na linijah, ki vozijo do turistično zanimivih mest.

Je slovenski turizem res 'zelen' in trajnostno naravnan? Po imidžu zelene države smo boljši od drugih, po uspešnosti zagotavljanja trajnostne turistične izkušnje in ohranjanja zelenega pa smo primerljivi z drugimi razvitimi državami. V smeri slednjega moramo narediti še veliko, ocenjuje izr. prof s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Emil Juvan. Posledice nadaljevanja takšnega turizma, kot ga Slovenija ponuja danes, se bodo kmalu pokazale pri zagotavljanju čiste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je namreč že desetletja glavni atribut privlačnosti Slovenije na tujih turističnih trgih. S takšnim ekološkim odtisom turizem ogroža svoj lasten obstoj in kakovost bivanjskega okolja domače populacije, svari.

Nova raziskava potrjuje, da svetovni gozdovi pripomorejo veliko več k spopadanju s podnebno krizo, kot je le skladiščenje ogljika. Kot kažejo novi podatki, svetovni gozdovi namreč prispevajo k temu, da je na Zemlji v povprečju vsaj pol stopinje Celzija hladneje, kar precej pripomore v boju s podnebnimi spremembami, piše Guardian. Svetovni gozdovi imajo tako kompleksno vlogo, saj vplivajo tako na svetovne kot lokalne temperature, ugotavljajo raziskovalci.

Stavbe predstavljajo znaten vir emisij toplogrednih plinov, v svetovnem merilu namreč 39 % emisij TGP izvira iz sektorja stavb. "Zavedati se moramo, da so evropske stavbe odgovorne za polovico rabe energije, 40 % emisij TGP, in da je z njimi povezana polovica pridobivanja surovin, tretjina porabe vode in tretjina proizvedenega odpada. Tako učinkovita rabe energije v stavbah in prehod na obnovljive vire kot zasledovanje ciljev krožnega gospodarstva v gradbeništvu so nujni za blaženje podnebnih sprememb in za zdravo ter kakovostno bivanje v naši sredini," izpostavlja Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK. Tam s ciljem, da bi načrtovanje in gradnjo po trajnostnih merilih približali večjemu številu investitorjev in projektantov, v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE za slovenske razmere prilagajajo kazalnike trajnostne gradnje evropskega okvira Level(s).

Raziskave kažejo, da v velikih mestih v prvem letu po saditvi propade kar 30 odstotkov novo posajenih mestnih dreves, približno 30 odstotkov pa jih propade v naslednjih desetih letih. Odrasla, starejša drevesa, so mnogo močnejši naravni sistem in imajo bistveno več dobrodejnih učinkov na okolje in človeka kot mlada. Zato in zaradi res slabih možnosti, da bi novo posajena drevesa sploh kadar koli dosegla res visoko starost in zagotavljala enako velike ekosistemske koristi, si predvsem krajinski arhitekti in arboristi tako zelo prizadevajo stara drevesa v mestih za vsako ceno ohranjati.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, je znana predvsem kot neustrašna borka za zdravo prehrano otrok in avtorica kuharic, v katerih se skriva zakladnica dobrot, kot so jih pripravljale že naše babice. Pogovor z njo je vedno poln modrosti in drobnih nasvetov. Pogovarjali smo se o tem, kako poleti čim bolj izkoristiti darove, ki nam jih ponuja mati narava. Sama poudarja, kako pomembno je, da se najemo sadja in zelenjave, ki nas obdajata, in da podpremo domače proizvajalce.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Evropska komisija je predstavila predloge za obnovitev prizadetih ekosistemov in evropske narave, vse od kmetijskih površin do morij, gozdov in urbanih območij. Predstavila pa je tudi predlog zakonodaje za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030.

Strupen zrak, voda in tla so postali največja grožnja zdravju ljudi in našemu planetu, opozarjajo znanstveniki. Onesnaženje zraka in vode na globalni ravni terja na milijone življenj in je odgovorno za eno od šestih smrti na svetu, ugotavlja nedavna raziskava. Strokovnjaki opozarjajo na močan vpliv onesnaženja, ki ima ekonomske in tudi družbene posledice. Prav tako poudarjajo, da so podnebne spremembe povezane z izgubo biodiverzitete.

Najstnica iz Kalifornije, ki ji je uspelo ustaviti vrtanje nafte, nigerijski odvetnik, ki je izboril pravico za skupnosti, ki so jim okoljsko sporne prakse korporacij pridobivanja nafte povsem uničile zdravje in okolje, Ekvadorca, ki sta zemljo svojih prednikov zaščitila pred rudarjenjem zlata in ubranila deževni gozd – to je le nekaj okoljevarstvenikov, ki so prejemniki letošnje tako imenovane ’Zelene Nobelove nagrade’, prestižne okoljske nagrade Goldman. Sedem neustavljivih okoljevarstvenikov s sedmimi različnimi zelenimi zgodbami, ki imajo skupni imenovalec: požrtvovalnost, pogum in vero v boljši svet.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

Večina bogatih držav ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke po svetu. Med 39 najbogatejšimi državami sveta se je na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke Slovenija uvrstila na osmo mesto. Je pa Slovenija med slabšimi na področju onesnaženosti zraka s prašnimi delci in izpusta emisij CO2. Zaskrbljujoče je tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med otroki, ugotavlja Unicef.

Pred skoraj desetimi leti je po hudem astmatičnem napadu v Londonu umrla 9-letna Ella. Poznejša preiskava je pokazala, da je njeno smrt povzročil onesnažen zrak, saj so jo zaradi težav z dihanjem v treh letih pred smrtjo skoraj 30-krat prepeljali v bolnišnico. Zdaj pa je britanski parlament začel obravnavo predloga, s katerim bi uzakonili pravico do čistega zraka.

Kemična onesnaževala, ki se nahajajo v okolju, lahko povzročijo motnje v presnovi pri ljudeh. Nekateri celo povzročijo, da se nagnjenost k debelosti prenese s staršev na otroke, ugotavljajo znanstveniki. Menijo, da bi morala medicina zato k zdravljenju debelosti pristopiti tudi z vidika onesnaženosti okolja.