zmanjšanje emisij

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

Otok Madagaskar je postal fronta, kjer ni izstreljenih nabojev in bomb. Ljudje tukaj umirajo zaradi lakote, ki je posledica podnebnih sprememb, poročajo svetovni mediji. Državo je poleg covidne krize v zadnjem času namreč prizadela dolgotrajna suša, ki je povzročila pomanjkanje hrane in tako že zahtevala številna življenja. Madagaskar je tako postal predogled za to, kar v prihodnosti čaka ostale dele sveta, če ne bomo drastično zmanjšali količine emisij toplogrednih plinov.

Slovenija, Češka, Madžarska in Poljska so se med državami EU najslabše odrezale na lestvici indeksa uspešnosti v boju proti podnebnim spremembam 2022. Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno 'zelo nizko', na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno 'nizko', na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot 'srednje', so sporočili iz Umanotere. Medtem skrbijo neambiciozne nacionalne zaveze za zmanjšanje emisij CO2, ki so jih države predstavile na podnebni konferenci v Glasgowu, ki ne bodo dovolj za dosego cilja 1,5 stopinje. Trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb svet postavljajo na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, ugotavljajo Združeni narodi.

Ste vedeli, da obstaja gnojilo, ki ga lahko pijete? Narejeno je namreč iz morske trave, ki jo nekateri strokovnjaki vidijo kot novo gorivo za podnebno nevtralno kmetijstvo. Razvili so ga na Nizozemskem. To je le eden izmed primerov, kako bi lahko morska trava pripomogla k reševanju podnebne krize. V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv, se bodo letos vrnili na raven pred pandemijo covida-19, ocenjuje letno poročilo mednarodnega konzorcija Global Carbon Project. Delež Kitajske naj bi se pri tem povečal na skoraj tretjino.

Kakšna je povezava med govedorejo in segrevanjem našega planeta? Toplogredni plini, predvsem metan. To je izjemno močan toplogredni plin, ki precej vpliva na podnebne spremembe. Svetovni voditelji so se v Glasgowu zato zavzeli tudi za zmanjšanje izpustov metana. Prav na Škotskem pa so odkrili način, kako bi to lahko dosegli, ne da bi se povsem odpovedali govedoreji: s pomočjo genetike krav.

Na otočju se razprostirajo dolge bele plaže, ki so raj za turiste. A kako dolgo bomo še lahko občudovali to podobo? Maldive namreč ogrožajo podnebne spremembe. V Glasgowu te dni poteka podnebna konferenca, na kateri bodo svetovni voditelji določili, kakšna prihodnost čaka naš planet. Kot je na odprtju izpostavil sir David Attenborough, tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, te najbolj občutijo. In dokaz za to so Maldivi, ki se potapljajo.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

Hitro ukrepanje vlad v regiji je nujno, pred podnebno konferenco COP 26 pozivajo v Svetovnem skladu za naravo WWF Adria. "V zadnjih letih je Balkan močno prizadelo globalno segrevanje, postal je izredno občutljiv na podnebne spremembe. Zabeleženo je povišanje povprečne temperature za 1,2 stopinje Celzija, glede na uporabo lokalnih in mednarodnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prihodnjih letih pa pričakujemo dodatno segrevanje od 1,7 do 4 stopinje Celzija," opozarjajo. Vse, ki jih skrbi za planet, vabijo, da se pred začetkom COP26 v Glasgowu pridružijo kampanji #WeWontForget in voditeljem pošljejo sporočilo, da njihove obljube o ublažitvi podnebne krize ne bodo pozabljene.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.

Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, je te dni sporočila Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. To je pomemben alarm pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26, ko novi podatki ZN kažejo, da države niso niti blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma. Kakšni so ključni cilji podnebne konference in kako visoka so pričakovanja pred njo?

Znanstveniki so pripravili grafične prikaze 180 lokacij po svetu, ki prikazujejo, kako bodo te videti, če se bo globalna svetovna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,5 stopinje Celzija, za kar bomo morali drastično znižati emisije, ali če se temperatura dvigne za tri stopinje Celzija, če bomo nadaljevali po poti kot danes. Projekcija tako prikazuje Buckinghamsko palačo, Pentagon, Burdž Kalifo in druge znane svetovne lokacije, obdane z vodo. Po projekciji se lahko z drsnikom premikate levo in desno in tako jasno vidite razliko med dvema scenarijema.

Slovenija bo po ugotovitvah IJS dosegla dva od treh obvezujočih ciljev na poti do podnebne dejavnosti, in sicer na področju emisij neETS in na področju energetske učinkovitosti. Ne bo pa dosegla cilja na področju obnovljivih virov energije. In čeprav je to seveda spodbudno, so bili "cilji za leto 2020 premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi," ocenjujejo na IJS. Do ciljev, katerih izpolnjevanje smo si zadali do leta 2030, pa so kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj je večina nujnih ukrepov preloženih na obdobje po letu 2030, opozarjajo.

V Nemčiji so odprli prvi obrat za izdelovanje sintetičnega goriva za letala z nevtralnim ogljičnim odtisom. Z novim gorivom bodo letalski industriji pomagali zmanjšati izpuste CO2.

Kako bo videti prihodnost mobilnosti, kaj pomeni energijski prehod in kako je videti življenje na t. i. pametnem otoku, se lahko že danes prepričamo na portugalskem otoku Porto Santo in francoskem otoku Belle-Île-en-Mer. Ker gre na obeh otokih za občutljive ekosisteme, želijo lokalne oblasti z energijskim prehodom zmanjšati emisije. Zato so pred tremi leti začeli izvajati projekte pametnih električnih ekosistemov.

Sončno hišo na kolesih, ki jo je ustvarila skupina nizozemskih študentov, poganja izključno sončna energija. Miniaturen dom na kolesih ima vse, kar potrebujete za udobno potovanje – vključno s posteljo in kuhinjo. Napaja se z energijo sončnih celic, ki se svetijo na strehi vozila.

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo, da lahko podnebne spremembe upočasnimo s pomočjo 'prehranjevanja za okolje'. Manj mesa in mlečnih izdelkov na krožnikih je lahko ena izmed osebnih odločitev, ki pripomore k reševanju okoljske krize, v kateri smo se znašli. Število Zemljanov narašča, s tem pa tudi povpraševanje po mesu in mlečnih izdelkih. Mnoga podjetja so tako svojo priložnost našla v vzgoji okolju 'prijaznejšega mesa' in beljakovin iz epruvete. Bo naš nakupovalni voziček kmalu videti drugače?

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Med državami, ki se lahko pohvalijo, da prispevajo k hitrejši elektrifikaciji vozil in dostopnejši e-mobilnosti, je tudi Slovenija. V novomeškem Revozu namreč od decembra serijsko izdelujejo električni twingo, ki je že postal tretji najbolj prodajani električni avtomobil pri nas, odprli pa so tudi nov obrat za proizvodnjo in sestavo baterij za avtomobile.

Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem prvem poročilu o elektronskih odpadkih opozorila, da je na milijone otrok in žensk po svetu izpostavljenih nevarnim snovem, ki se nahajajo v teh odpadkih. Zato pozivajo k bolj učinkovitim in zavezujočim korakom za zaščito ljudi in okolja pred tovrstnim onesnaževanjem.

Slovenci se radi pohvalimo, da imamo čudovito naravo, razkošne gozdove, čisto vodo in veliko svežega zraka. Toda nič od tega ni samoumevno. In od naših vsakodnevnih odločitev je odvisno, v kakšnem okolju bomo živeli v prihodnje. Za ohranitev naše narave lahko veliko naredimo že sami. Denimo tako, da proizvedemo manj smeti, varčujemo z vodo in elektriko, se po opravkih opravimo peš ali s kolesom, ali pa izberemo električno vozilo.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

Skupina mednarodnih raziskovalcev, med katerimi je tudi prof. dr. Maja Ponikvar - Svet s slovenskega IJS, je ugotavljala, kako škodljivi so lahko fluor in njegove spojine za življenje posameznika. Preučevanje učinkov snovi, ki vsebujejo fluor, na biosfero, okolje in zdravje ljudi, je razkrilo kar nekaj neprijetnih presenečenj. Edini dobro opredeljeni koristni učinek fluorida na zdravje ljudi je zaščitni učinek pred kariesom, vendar je meja med koristnimi in škodljivimi učinki tanka, svarijo raziskovalci. Bi torej morali omejiti uporabo zobnih krem in izdelkov, ki vsebujejo flouride?

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

Kako izboljšati kakovost zraka v prestolnicah? V Londonu, kjer se borijo z izjemno visoko ravnijo emisij, so uvedli več različnih nizkoemisijskih con, med njimi tudi ultranizkoemisijske cone v bližini nekaterih šol. Londonski raziskovalci zdaj spremljajo zdravje otrok na teh območjih, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima onesnažen zrak na zdravje šolarjev, ki so v obdobju intenzivne rasti, in ali so takšne cone dovolj učinkovit ukrep za izboljšanje zdravja otrok.

Res je, da je bilo lani sedem odstotkov manj proizvedenih emisij, a človeški vpliv na okolje je še vedno tako velik, da se to zelo malo pozna. V velikih državah, ki so morda politično šibke in ki jih je covid-19 hudo prizadel, nastaja na okoljskem področju nepopravljiva škoda, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V Evropi nam za zdaj zaradi pandemije ne bo hudega, opustitev letalskega prometa in turizma bo kvečjemu blagodejno vplivala na naše okolje. A to nas ne sme uspavati, opozarja.

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.