zemljo

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Leta 2007 je več kot 2,2 milijona ljudi in več kot 2.000 podjetij v Avstraliji izklopilo stikala in ugasnilo luči. Rodila se je ena najbolj prepoznavnih okoljskih akcij, ki so jo poimenovali Ura za Zemljo. Nastala je iz obupa ljudi nad neaktivnostjo odločevalcev za zaščito planeta in z željo, da bi obup na svetu zamenjalo upanje za okolju bolj prijazno prihodnost. Danes se Uri za Zemljo pridružuje več kot 190 držav. Tudi sami ste lahko simbolično ugasnili luč in se zavezali k bolj odgovornemu ravnanju z našim planetom.

V znamenitih vinogradnih, ki se idilično kopajo v kalifornijskem soncu, vinogradnikom na pomoč priskočijo prav posebne pomočnice. Kot po več letih poskušanja ugotavlja skupina študentov in tamkajšnji vinogradniki, so ptice lahko učinkovito orodje v boju proti škodljivcem. Tako so se s škodljivci kmetje borili že v zgodovini. In kar je najpomembnejše, za razliko od pesticidov, ki imajo škodljive učinke na zdravje ljudi in okolja, gre za popolnoma naravno rešitev.

Prestolnica Indonezije ne bo več Džakarta, so pred kratkim sporočile oblasti. Ta namreč tone zaradi dvigovanja morske gladine, ki je posledica podnebnih sprememb, in se pogreza zaradi pospešenega črpanje podzemne vode za številno prebivalstvo. Predeli na severni obali otoka Java, kjer leži tudi Džakarta, pa tonejo tako hitro, da se tam utapljajo cele vasi. In tam prebivalci bijejo neutrudno bitko, da bi rešili tako žive kot mrtve.

Bobri so zaščitena živalska vrsta in okoljevarstveniki so vedno veseli, ko se ti posebni glodavci naselijo na nekem območju in tam uspevajo. Tako je bilo tudi v nemškem Babenhausnu, kjer pa so se bobri tako udomačili, da zdaj povzročajo škodo.

Britanska nevladna organizacija Christian Aid je izračunala ceno naravnih nesreč za leto 2021. Račun desetih najhujših naravnih nesreč, ki so zaznamovale leto, ki je za nami, po njihovih ocenah znaša 150 milijard evrov škode. Škoda je višja kot leta 2020, ko je bila ta nižja za 17,7 milijarde evra. Rekordna nesreča, ki je stala največ, je bila orkan Ida v ZDA. Poročilo sicer ne kaže povsem realne slike, saj v revnejših državah, kjer jih naravne nesreče najbolj prizadenejo, pogosto nimajo mehanizmov za izračun škode.

Za doseganje različnih učinkov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. Dosedanje meritve, ki so jih opravljali v slovenskih laboratorijih, kažejo, da niti iskrice, ki jih pogosto uporabljajo otroci, še zdaleč niso nedolžna zabava. Prisotnost delcev v zraku, ki je po ognjemetu občutno višja, ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov in jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu, svarijo v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici.

Odnos človeka z njegovim planetom. To je tema, ki odpira številna znanstvena, eksistencialna, gospodarska, politična, celo religiozna, filozofska in še kakšna vprašanja. Vprašanja, ki potrebujejo odgovore, če naj bi ukrepali v bitki s podnebnimi spremembami, ki se prej ali slej dotaknejo tudi nas, čeprav smo nekoliko bolje zaščiteni v udobju relativno bogatega kontinenta. Slovenski strokovnjaki so odgovore iskali tudi v okviru letošnjega svetovnega dneva filozofije, kjer so opozorili tudi na pomanjkanje znanja na tem področju in uničujoč vpliv (plačanih) dezinformacij.

V ljubljanskem Kinodvoru so podelili nagrade za najboljše kratke filme na tematiko podnebnih sprememb, ki so jih v okviru britansko-slovenskega natečaja "Keep it cool" ustvarili mladi, stari od 13 do 20 let. Prvo nagrado sta prejela kar dva filma. Film o vplivu podnebnih sprememb na Ljubljansko barje so posneli gimnazijci Gimnazije Vič, film o prevzemanju osebne odgovornosti za okoljske težave pa so posneli šolarji Osnovne šole Dolenjske toplice.

Slovenija je skupaj z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo del zgodbe o uspehu in največjega čezmejnega zaščitenega rečnega območja v Evropi. Največja grožnja območju, od katerega je odvisnih približno milijon ljudi, pa so negativni posegi vanj, kot so novi projekti izgradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek in izkopavanje usedlin. Razglasitev biosfernega območja je zato pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za škodljive posege, ocenjujejo v WWF Adria.

Voda je vir življenja. Zato je spremljanje kopičenja odpadkov v vodnih ekosistemih nujno za ohranjanje čistega okolja, saj nam omogoča hitro ukrepanje v primeru onesnaženosti. In če onesnaženost morja s plastiko in umetnimi vlakni znanstveniki in okoljevarstveniki že dlje časa spremljajo, pa je tovrstnih raziskav o stanju jezer bolj malo. Znanstveniki so zato analizirali količino mikroplastike v 67 evropskih jezerih, med njimi tudi v Blejskem jezeru. Ugotovili so, da je mikroplastike v jezerih več, kot so sprva predvidevali.

Roboti so vse bolj prisotni tudi v kmetijstvu. Kmetom pomagajo pri opravilih na njivah in farmah in v prihodnosti bomo vse več hrane pridelali v sodelovanju z roboti in umetno inteligenco. Na Madžarskem so denimo razvili robota, ki pomaga pri gojenju rastlin s hidroponiko.

Zgodbe prebivalcev z območij, izpostavljenih podnebnim spremembam ter dvigu morske gladine in poplavam, kjer se običajno borijo tudi z izjemno revščino, so velikokrat pretresljive. Takšne so tudi zgodbe žensk z bangladeškega otoka 'sramote'. Podnebne spremembe so jih postavile v brezizhoden položaj, zaradi katerega so morale zapustiti svoje domove, in privedle do tega, da so postale spolne delavke. Zdaj pa tone celo bordel, v katerem živijo.

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo, da lahko podnebne spremembe upočasnimo s pomočjo 'prehranjevanja za okolje'. Manj mesa in mlečnih izdelkov na krožnikih je lahko ena izmed osebnih odločitev, ki pripomore k reševanju okoljske krize, v kateri smo se znašli. Število Zemljanov narašča, s tem pa tudi povpraševanje po mesu in mlečnih izdelkih. Mnoga podjetja so tako svojo priložnost našla v vzgoji okolju 'prijaznejšega mesa' in beljakovin iz epruvete. Bo naš nakupovalni voziček kmalu videti drugače?

Divje svinje so ena najbolj razširjenih živalskih vrst na svetu, ki povzroča preglavice številnim kmetom, tudi v Sloveniji. Prevelika populacija teh divjih živali pa ni škodljiva le za poljščine, pač pa tudi za naše ozračje. Ko namreč divje svinje med iskanjem hrane rijejo po zemlji, v zrak izhaja CO2.

Na prvi poletni šoli, ki je potekala v Ljubljani ter združuje oblikovanje in znanost, je 23 udeležencev iz različnih držav odprlo vprašanja o okolju in vse večji prisotnosti sintetične hrane. Ta se zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in omejene razpoložljivosti naravnih virov hrane že zdaj pojavlja kot rešitev za prihodnost. Pa smo ljudje pripravljeni na takšno preobrazbo?

Izgubili smo že 80 odstotkov slovenskih semen. Ostala nam je le še 'pest' domačih semen, ki so naša kulturna in naravna dediščina, ki jih odlikujeta kakovost in prehranska vrednost ter so ključ do prehranske varnosti. Kar 70 slovenskih avtohtonih vrst semen ohranjajo v SPC Ptuj. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, poudarjajo v Ekoci. Zakaj država tega strateško pomembnega centra, ki spada pod Semenarno Ljubljana, v letu dni, odkar je ta dobila novega tujega lastnika, še ni uspela odkupiti?

Novi portal zelenih rešitev Čas za Zemljo osvetljuje aktualne družbene in okoljske trajnostne teme. Podnebne spremembe, zelena tehnologija, mobilnost prihodnosti, pametni dom in samooskrba so le nekateri trajnostni trendi, ki bodo krojili prihodnost življenja na Zemlji. Portal ponuja vsebine, ki bodo približale trajnostne rešitve, ozavestile odgovorno ravnanje in delovanje ter podale vpogled v tako imenovano zeleno prihodnost.

Na tisoče sestradanih živali, družinske kmetije na robu propada. Več kot pol milijona ljudi z vodo oskrbujejo cisterne. Kjer je bila še pred dvema letoma reka, je danes suho korito. Zaradi podnebnih sprememb v čilski dolini reke La Ligua že desetletje zaznavajo upadanje padavin. Še tisto malo vode, ki je ostala, pa porabijo za pridelavo avokada.

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Več tisoč ljudi še vedno prebiva na indijskem otoku Ghoramara, ki se je v zadnjih letih skrčil na le 4,5 kvadratnega kilometra površine. Gre namreč za enega od nizkoležečih izginjajočih otokov v območju Sundarbansa, ki se nahaja v delti Gangesa, Bhramaputre in Meghna.

Naraščanje temperatur spreminja svet in medtem ko se nekaterim območjem Zemljem obeta, da bodo postala negostoljubna do ljudi, gredo drugod v nasprotno smer. Kot napovedujejo znanstveniki, bi zaradi podnebnih sprememb utegnili večji deli azijskega dela Rusije postati do poznega 21. stoletja primerni za življenje ljudi.

Biorazgradljive vrečke lahko obremenjujejo naravo dlje časa, kot je bilo dosedanje prepričanje. Raziskave kažejo, da lahko te po treh letih pod morjem ali zemljo še vedno ostanejo v dobrem stanju in prenesejo več kot dva kilograma teže.

Lahko z eno uro brez luči naredimo nekaj za naš planet? Morda neposredno ne prav veliko, toda z ugašanjem luči prispevamo k večjemu zavedanju vse bolj pereče težave podnebnih sprememb in onesnaževanja. V ospredju dogodka, ko se številni domovi, stavbe in turistične znamenitosti ovijejo v temo, je letos boj proti plastiki.

"Pozabljamo, da Zemljo prav malo briga BDP na prebivalca ali razvitost robotike. Ko ne bo več zmogla obremenitev, bo poskrbela in deloma že skrbi, da bomo imeli tudi mi probleme." To so besede 18-letne Mete, ki se je pridružila iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. S članico iniciative, 22-letno Aljo smo se pogovarjali o nujnosti takojšnjega in pravičnega reševanja okoljske krize. To pa je vse prej kot le naslavljanje podnebnih sprememb.

Mednarodna skupina znanstvenikov je nedavno objavila rešitev, kako zajeti CO2 iz ozračja in ga preoblikovati v premog. Če bi metoda v prihodnje zaživela v množični rabi, bi bil to po mnenju avtorjev pomemben preboj v prizadevanjih za znižanje izpustov toplogrednih plinov.

Tretješolci iz Nove Cerkve letos s pustnim kostumom niso odganjali le zime, ampak tudi plastične vrečke. S kostumi, s katerimi so v tradicionalni pustni povorki v Novi Cerkvi napovedali boj proti plastiki, so se pridružili kampanji o vplivu uporabe nosilnih plastičnih vrečk na okolje s sloganom 'Imam svojo vrečko.'

Slamice v pijači, palčke za ušesa, ovitek od sendviča, plastenka od vode … To je le nekaj plastičnih izdelkov, ki jih običajno uporabimo le enkrat, nato pa v zelo kratkem času pristanejo v smeteh oziroma v našem okolju, vodi, hrani. A vseh teh odpadkov ne bi bilo, če bi spremenili svoje navade. S tem pa bi naši Zemlji – in vsem njenim prebivalcem – prihranili veliko težav.

Ste vedeli, da se pri zmanjšanju hitrosti na avtocesti s 130 na 100 km/h poraba goriva zmanjša kar za 20 odstotkov, izpusti pa za 20 do 40 odstotkov? To je le en od ukrepov, ki jih za boljši zrak lahko naredi vsak od nas. Poglejte, koliko je s tem ukrepom privarčeval Boštjan Paradiž, strokovnjak z Arsa.

Plastika onesnažuje. To vemo. Vemo tudi, da si sveta brez nje ne moremo več predstavljati. Toda: ali tudi vemo, da je v okolje spuščamo še več, kot se zavedamo? Na primer takrat, ko si umivamo zobe ali obraz, pa ko peremo perilo ...