zeleni prehod

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Prihodnost temelji na trajnostnem razvoju, h kateremu pa moramo stremeti vsi: tako posamezniki, kot podjetja in družba nasploh. Le tako bomo lahko zmanjšali ogljični odtis in razbremenili naše okolje ter našim zanamcem zagotovili bivanje v čistem in prijetnem okolju.

Evropska unija se je že v Pogodbi o delovanju EU zavezala k spodbujanju razvoja novih in obnovljivih virov energije, s pomočjo katerih naj bi izboljšala energetsko učinkovitost na vseh področjih življenja, s tem prešla v nizkoogljično družbo ter pomagala ohraniti naš planet. Vse od takrat se učinkovita raba energije omenja kot eden glavnih ciljev skupnosti, saj v okviru energetske politike velja za pomemben člen doseganja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, prav tako pa tudi pomemben gospodarski element za doseganje mednarodne konkurenčnosti in zanesljivosti dobave energije.

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

V zadnjih letih se v razviti družbi vse več govori o elektromobilnosti ali krajše e-mobilnosti, ki uvaja nov koncept urbane mobilnosti in temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter hrupa in s tem posledično v prvo vrsto ponovno postavlja ohranjanje okolja. Zakaj ponovno? Verjeli ali ne, električna vozila so se po cestah sveta v preteklosti že vozila. Še več, z njimi so se prevažali, še preden so na trg prišli avtomobili na fosilna goriva. Kdaj in zakaj je prišlo do ponovne oživitve in kako zelo e-mobilni smo trenutno Slovenci?

Alojz Zorec je tisti srečnež, ki je v finalni oddaji 6. sezone SIT osvojil domačo sončno elektrarno in tako bo od sedaj naprej proizvajal lastno električno energijo ter si s tem zagotovil energetsko neodvisnost. Računa, da si bo mesečni račun oskrbe z električno energijo znižal iz 90 na 14 evrov, na letni ravni pa to pomeni več kot 900 evrov prihranka.

Pri podnebnih spremembah je ključno, da človeštvo spremeni energetsko osnovo, torej da preide s fosilnih goriv k učinkoviti varčni rabi in rabi obnovljivih virov energije, pravi ekolog Plut in poudarja, da bomo morali zaključiti z modelom količinske rasti in blagostanje graditi na osnovi nosilnosti okolja, upoštevati bomo morali okoljske omejitve.