vozilo

Slovenci se radi pohvalimo, da imamo čudovito naravo, razkošne gozdove, čisto vodo in veliko svežega zraka. Toda nič od tega ni samoumevno. In od naših vsakodnevnih odločitev je odvisno, v kakšnem okolju bomo živeli v prihodnje. Za ohranitev naše narave lahko veliko naredimo že sami. Denimo tako, da proizvedemo manj smeti, varčujemo z vodo in elektriko, se po opravkih opravimo peš ali s kolesom, ali pa izberemo električno vozilo.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

Belgija namerava še pospešiti prehod na zeleno mobilnost. Zadali so si namreč cilj, da bodo vsa poslovna vozila v tej državi od leta 2026 povsem električna. Kako nameravajo to doseči? Tudi tako, da bodo pri davčnih olajšavah za podjetja v prihodnje upoštevali zgolj električna poslovna vozila.

Si lahko predstavljate, da se v vašem kraju ne bi slišalo glasnega hrumenja avtomobilov? Takšen kotiček v Evropi že obstaja. In s tem ne mislimo na prepoved vozil, pač pa na kraj, kjer čisto vsi prebivalci uporabljajo zgolj električna vozila. Vasica Appy v departmaju Ariège na jugozahodu Francije je namreč postala prva vasica v Franciji, kjer 100 odstotkov prebivalcev uporablja električne avtomobile.

Nejc Gajšek, 30-letnik, pred korono potovalni agent, zdaj pa strokovni sodelavec v referatu ene izmed fakultet, je imel dovolj pritoževanja in se je odločil, da je treba ukrepati. Smeti je začel pobirati med supanjem, kmalu pa tudi med tekom, kar je zdaj postala njegova stalnica. Kot ugotavlja, se je v koronskem času precej povečala količina odpadkov. "Menim, da je smetem treba ponovno dati vrednost, mogoče v obliki kavcije za povratno embalažo. Denarja nihče ne meče proč. Če bi imeli to področje urejeno še pred epidemijo, bi zagotovo imeli sedaj manj odpadkov v naravi," razmišlja Nejc, ki zdaj poskrbi tudi za svoje bicepse, saj pri vsakem teku s seboj namesto uteži prenaša precejšnjo količino nabranih smeti.

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Izpusti ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov in kombiniranih vozil, registriranih lani v EU, so se drugo leto zapored zvišali. V povprečju so znašali 120,4 grama na kilometer, kar je dva grama več kot predlani. Razlika med dizelskimi in bencinskimi motorji je pri tem vse manjša, je pokazala raziskava Evropske agencije za okolje.

Hrvaška se je odločila, da bo spodbudila nakup električnih vozil in koles. Državljani in podjetja lahko tako zaprosijo za subvencijo za nakup električnega vozila ali kolesa, maksimalna višina pa je 40 odstotkov cene vozila. Ker je za tovrstne subvencije ogromno zanimanja, sredstva pa omejena, morajo tisti, ki jo želijo, pohiteti. Številni so tako že zjutraj čakali v vrstah pred okenci, v prvi uri so oddali več kot 300 prošenj.

Slaba informiranost širše javnosti je le ena od ovir, da stanje elektromobilnosti v Sloveniji še ni takšno, kot bi si želeli. To nam je potrdil tudi Andrej Pečjak, pionir elektromobilnosti v Sloveniji, ki ima z električnimi avtomobili malo morje izkušenj. Med drugim nam je zaupal tudi, katere so še manj znane prednosti avtomobilov, ki jih poganja elektrika, in kakšni premiki se na področju elektromobilnosti obetajo v bližnji prihodnosti.

Čeprav se električni avtomobili v svetu uveljavljajo počaseje, kot so predvidevali strokovnjaki, pa bodo zagotovo prej ko slej postali del našega vsakdana. Da bomo dobro pripravljeni na njihov prihod, je pametno že danes vedeti čim več karakteristik vozil na električni pogon in razbiti mite, ki med potencialne bodoče uporabnike sejejo strah in negotovost. Ste denimo vedeli, da litij-ionske baterije, ki poganjajo električne avtomobile, tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju ne izgubijo več kot 15 odstotkov kapacitete? Ali da e-avtomobili tako rekoč ne potrebujejo servisa? Podrobnosti razkrivamo v nadaljevanju!

V zadnjih letih se v razviti družbi vse več govori o elektromobilnosti ali krajše e-mobilnosti, ki uvaja nov koncept urbane mobilnosti in temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter hrupa in s tem posledično v prvo vrsto ponovno postavlja ohranjanje okolja. Zakaj ponovno? Verjeli ali ne, električna vozila so se po cestah sveta v preteklosti že vozila. Še več, z njimi so se prevažali, še preden so na trg prišli avtomobili na fosilna goriva. Kdaj in zakaj je prišlo do ponovne oživitve in kako zelo e-mobilni smo trenutno Slovenci?

Britanski proizvajalec luksuznih avtomobilov Aston Martin je na avtosalonu v Ženevi razkril novega terenca, ki pa bo povsem električen. S tem so nakazali, da bodo tudi oni sledili svetovnemu trendu vse večje elektrifikacije vozil. Množično proizvodnjo električnega športnega terenca bodo predvidoma zagnali v treh letih.

Ena največjih slabosti električnih vozil je predolgo polnjenje baterij. Kaj če bi električne avtomobile lahko polnili tako hitro kot bencinske oziroma dizelske? Tehnološki strokovnjaki razvijajo majhne, lahke in zmogljive 'pretočne baterije', ki bi jih lahko na hitro napolnili na postajah z menjavo tekočine.

Bi večkrat sedli na kolo, če bi v zameno za to, poleg vseh koristi kolesarjenja za telo in okolje, dobili še davčno olajšavo, brezplačno kolo ali vstopnice za kino? Ker je promet eden od najhujših onesnaževalcev okolja in zraka, se številna mesta poleg vse strožje zakonodaje za industrijo obračajo tudi k spodbujanju ljudi k bolj trajnostnim in zelenim načinom potovanja.

Ste kdaj računali, koliko vas stane osebno vozilo na leto? To je eden od tistih stroškov, ki jih je bolje ne računati, tako kot na primer stanovanjski kredit. Za ene je avto statusni simbol, za druge prevozno sredstvo. Slednji zagotovo veliko bolje pretehtajo vsak cent, ki ga vložijo vanj. Takšna je trojica prijateljev, ki si že leto in pol deli vozilo. Preverite njihove izračune.

V Sloveniji kar 80 odstotkov vseh voznikov dnevno prevozi le 20 km. Večino časa tako naši jekleni konjički stojijo na parkiriščih. Če bi med seboj delili vozila, bi privarčevali, zmanjšali pritisk na okolje ter krepili družbeno odgovornost. Številni so se že 'našli' v tej miselnosti.

Eko sklad je v uradnem listu objavil dva javna razpisa za nepovratne spodbude za nakup električnih vozil. En razpis je namenjen občanom, na voljo jim je 1,5 milijona evrov spodbud, medtem ko je za pravne osebe na voljo dva milijona evrov nepovratnih sredstev.