vodja

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so pripravili nekoliko drugačno, a poučno pokopališče. Simbolično so nagrobnike postavili za v naravi izumrle rastlinske vrste v Sloveniji, ki pa jim jih je v Botaničnem vrtu uspelo ohraniti. Gre še za en dokaz o tem, kako dragoceno vlogo pri varovanju rastlinskih vrst v Sloveniji igra ljubljanski Botanični vrt.

V manj kot štirih mesecih so v slovenskih gorah zbrali 117.000 odvrženih praznih pločevink. Iz teh bodo v prihodnjih mesecih izdelali dva bivaka, ki bosta v prihodnosti nudila trajnostno zavetje ljubiteljem slovenskih gora.

Radenska Adriatic je septembra sprožila novo kampanjo za obnovo gozdov na Krasu ter potrošnike pozvala, naj se ji pridružijo. K pogozdovanju, ki ga po ogroženih regijah izvajajo že peto leto, pa tokrat vabijo tudi druga podjetja.

Združeni narodi in Svetovna meteorološka organizacija sta izdala novo poročilo o naraščajočem dvigu morske gladine, ki ga pospešuje segrevanje Zemlje ter taljenje ledenih plošč in ledenikov, poroča AP. Predstavnik Združenih narodov Antonio Guterres je poročilo pospremil z besedami, da gori še en rdeč alarm, ki nas neumorno poziva, da rešimo naša morja in oceane.

V Južni Afriki leži otoček Marion, kjer pa še zdaleč ni vse tako idilično, kot bi sklepali iz fotografij, ki se prikažejo, ko na spletu poiščemo ta zeleni raj. Tam se namreč vsak dan bije bitka za preživetje. Na otok, ki kipi od življenja, so mornarji nekoč po nesreči prinesli invazivno vrsto miši. Ta pa je začela terorizirati avtohtone vrste na otoku. Pobudniki projekta, ki želijo otok rešiti iz krempljev plenilk, opozarjajo, da se situacija vedno bolj zaostruje. Če so miši najprej napadale zgolj jajca ogroženih albatrosov, ki so najbolj 'prepoznavni prebivalci' otoka, so zdaj postale tako agresivne, da dobesedno do smrti poglodajo mladiče in tudi odrasle ptice. Skočijo na nič hudega sluteče ptice in jih počasi glodajo. Rešitev pa: izkoreninjenje ali eradikacija vrste na otoku. A pri takšnih odločitvah je treba biti previden, svarijo strokovnjaki.

Obiščite razstavo ciklam in morda se boste skupaj z vašimi otroci in vnuki spomnili časov, ko smo še zahajali v gozd in tam uživali ob cvetenju in dehtenju te naše zelo zanimive rastline, pozivajo v Botaničnem vrtu Ljubljana. Te dni so v starem rastlinjaku namreč postavili priložnostno razstavo naše zelo dišeče vrste ciklame, ki očara z različno paleto vijoličasto rožnatih odtenkov.

Tudi vi svoja oblačila nakupujete na spletu? Ali premislite o tem, kje naročite blago? Družbena omrežja so preplavili oglasi za cenena oblačila iz kitajske spletne trgovine TEMU, prav tako agresivno med evropskimi potrošniki nastopa Shein. Ali je med oblačili, ki jih kupimo v evropskih spletnih in fizičnih trgovinah, razlika v varnosti? Ali lahko vsa oblačila iz Kitajske 'vržemo' v isti koš?

Italijanske Firence so se odločile, da bodo kolesarjenje v službo spodbujale na privlačen način. Vsem, ki se na delo odpravijo s poganjanjem pedal, bodo plačali. Vzpostavili so tudi sistem, s katerim bi odkrivali morebitne goljufe.

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

Na Hrvaškem so znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

Minuli mesec je bil po celem svetu najtoplejši zabeleženi junij doslej, je sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Po podatkih službe je sicer od junija lani vsak mesec podrl svoj temperaturni rekord.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v svet ponesel sedem novih sort slovenskega zvončka. In dve sta še posebej dragoceni, saj tudi dišita. To pa je pri belih zakladih, za katere zbiratelji odštejejo tudi več sto evrov, redkost. "To sta res zelo lepo dišeča primerka," so ponosni v botaničnem vrtu. Če bi te sorte imeli v zadostni količini, bi jih takoj razprodali, pripoveduje vodja vrta Jože Bavcon.

Morski travniki so življenjsko pomembni za naše ekosisteme, saj zagotavljajo hrano in zatočišče za tisoče morskih vrst, nepogrešljivi so za proizvodnjo kisika in blaženje podnebnih sprememb. Žal se povsod po svetu hitro izgubljajo. Prav zato bosta trgovsko podjetje Spar Slovenija in zavod YouSea skupaj izvajala akcije čiščenja in ohranjanja morskih travnikov v slovenskem morju.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Kaj lahko stori država, kaj lokalna uprava in kaj delodajalci v prid spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti, predvsem kolesarjenja, so se spraševali udeleženci 3. Nacionalne kolesarske konference, ki jo je organiziralo ministrstvo za okolje. Ljudje se za trajnostni transport odločajo, če jim to omogoča infrastruktura, so se strinjali.

Zavod za gozdove Slovenije je po decembrski poskusni setvi semenskih kroglic z droni tokrat tovrstno obnovo gozdov preizkusil na Boču v občini Poljčane. Setev semenskih kroglic s semeni lipe, topokrpega in poljskega javorja ter jelke je omogočilo podjetje Telemach Slovenija. S tem se zagotavlja obnova tudi na težko dostopnih območjih gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah, s setvijo semen avtohtonih drevesnih vrst in spodbuja naravna pestrost, poudarjajo.

Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon je aprila opozoril, da je ogrožen obstoj botaničnega vrta, saj naj bi na območje posegla železnica. Čezenj naj bi namreč potekal drugi tir do Ivančne Gorice. Kot opozarja Bavcon, bo tir odvzel znaten del vrta, zato je prvopodpisani pod peticijo za ohranitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Zdaj pa je peticija, kot je sporočil, postala tudi mednarodna. Objavili so jo v novi spletni reviji svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI. To je velika mednarodna podpora za vrt, za kar smo zelo hvaležni, je vzpostavitev peticije komentiral Bavcon.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Ste se naveličali kuhinjske mize? Je kljub temu, da vas je nekoč pogled nanjo navduševal, vaša prva misel, da bi jo zamenjali? Pomislite znova. S tem, ko na smetišče odvržete kos pohištva, ki je še vedno uporaben, ste zavrgli tudi dragocene naravne vire, ki smo jih na našem planetu že pošteno izčrpali, in nenazadnje tudi denar, ki ste ga vložili v nakup. Prav vsak predmet ima namreč potencial, da znova zablesti v osveženi podobi. Če mu le podarimo drugo priložnost. Se sprašujete, kako? Odgovor imajo v podjetju IKEA, kjer želijo krožno gospodarstvo spremeniti v življenjski stil, s katerim lahko varčujemo z viri in je hkrati koristen za denarnico.

Ob svetovnem dnevu Zemlje se je s podpisom partnerske zaveze uradno začel projekt 'Gorski bivaki za bele vrhove'. Gre za projekt, v okviru katerega bodo pobirali odvržene pločevinke v posebne zabojnike na 14 lokacijah najbolj frekventnih planinskih sestopov po Sloveniji. Zbrane pločevinke bodo nato predelali v uporaben aluminij, iz katerega bodo izdelali bivake, ki jih bodo nato postavili v slovenskem visokogorju.

Vse prevečkrat se odgovornost za okolju prijaznejše ravnanje prelaga na končne uporabnike, opozarjajo Ekologi brez meja. A vsaj, ko govorimo o nakupovalnih navadah, je veliko odvisno tudi od same ponudbe in tega, kako sami trgovci potrošnikom olajšajo bolj trajnostne izbire. Prav to so si za enega od ciljev v okviru trajnostne strategije zastavili v Spar Slovenija, kjer so ob svetovnem dnevu Zemlje pripravili vodnik za trajnostno nakupovanje. In eden od korakov k spreminjanju navad je tudi umik brezplačnih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

V Sloveniji iz Skupne kmetijske politike namenjamo sredstva za odpiranje gozdov tudi v območjih Natura 2000. Z merili za izbor operacij, ki dovoljujejo in celo sofinancirajo izgradnjo prometnic v Natura 2000 območjih, stopamo po poti izginjanja biotske pestrosti naših gozdov, opozarjajo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus. Na ministrstvu za kmetijstvo zatrjujejo, da je odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami v Sloveniji načrtovano in usmerjeno. Gozdove v zavarovanih območjih se pogojno odpre, če so pridobljena vsa soglasja, pojasnjujejo.

Polarni medvedi se težko prilagajajo podnebni krizi, ki je 'stopila' led, ki jim predstavlja ključ za preživetje, saj ga uporabljajo za lovljenje hrane. Nova raziskava populacije belih velikanov v Kanadi ugotavlja, da se polarni medvedi težko prilagajajo preživetju več časa na kopnem.

Raziskovalci ocenjujejo, da je na svetu le še 11.000 vrst ptic, še 700 vrst pa bi lahko v naslednjih nekaj stotih letih izumrlo. Nedavna študija pa prinaša še več zaskrbljujočih ugotovitev – ljudje so namreč prispevali k izumrtju kar 1400 vrst ptic, kar je precej več, kot so predvidevali doslej. Na vrhu vzrokov za to pa so deforestacija, invazivne vrste in podnebne spremembe, ki jih poganja človeška aktivnost. Prihodnji teden pa bo v Sloveniji potekala tradicionalna akcija štetja ptic Ptice okoli nas, pri kateri lahko sodeluje prav vsak.

Tudi vam zaigra srce ob pogledu na prelepe cvetove? Marsikdo si danes na svojem vrtu želi cvetoče eksotike. A vse prevečkrat pri tem pozabimo, da če lepi prizori z našega vrta uidejo v naravo, tvegamo, da invazivne tujerodne rastline, ki so velikokrat priljubljene kot okrasne rastline, povzročijo veliko škodo. Takšne rastline pa vedno pogosteje krasijo naše vrtove in parke, a njihova lepota je v resnici tempirana bomba za našo naravo, opozarjajo v novem projektu Life OrnamentalIAS. "Ohranjajmo naravno pestrost, okrasimo si življenje brez invazivk," pozivajo.

Šolarji v šestih slovenskih in eni norveški šoli imajo posebnega 'učitelja'. Je majhen, zelen in digitalen. Gre za Zelenega pingvina, prikupnega spletnega vplivneža, ki šolarje in učitelje na interaktiven način spodbuja k spreminjanju navad in zmanjševanju ogljičnega odtisa.

So vas dobri možje med prazniki bogato obdarili? Morda pa vas vsi niso prav dobro poznali in je kakšno darilo izpod smrečice romalo naravnost v temen kot omare. Če se tudi vi sprašujete, kaj pa naj s tem darilom, Inštitut za krožno gospodarstvo Cirucular Change in Mestna občina Ljubljana organizirata ponovoletno izmenjevalnico daril. Tam lahko uporabna in lepa darila, ki pa za vas nimajo prave vrednosti, zamenjate za kaj, kar vam bo morda prišlo bolj prav.

Med znanstveniki je že po dubajski podnebni konferenci vladal pesimizem zaradi izbire letošnje gostiteljice Azerbajdžana, ki je še bolj v srcu naftne industrije. Nič več upanja pa ne vzbuja izbira novega predsedujočega temu podnebnemu dogodku leta. Velik strokovnjak, ki naj bi si prizadeval za nadgradnjo lanske podnebne konference, je namreč opravljal funkcijo vodilnega v naftni družbi. Predsedujoči največjemu podnebnemu dogodku leta COP29 bo po izboru Azerbajdžana namreč Muhatar Babajev, nekdanji vodilni uslužbenec v naftni družbi Socar.

Podnebne spremembe bi lahko dramatično zmanjšale življenje v najglobljih delih naših oceanov, ki jih še doseže sončna svetloba, opozarjajo znanstveniki. Globalno segrevanje bi lahko povzročilo, da se bo življenje v tako imenovanem 'območju somraka' do konca stoletja zmanjšalo za kar 40 odstotkov, kažejo nove raziskave. A to območje opravlja ključno okoljsko funkcijo, saj deluje kot ponor ogljika.