voda

Raziskovalcem je na manjšem vzorcu uspelo odkriti mikroplastične delce globoko v pljučih ljudi. Te so odkrili pri 11 od 13 obravnavanih pacientov. Najpogosteje je šlo za delce PET, ki so prisotni v plastenkah. Znanstveniki ob rezultatih študije opozarjajo, da je onesnaževanje z mikroplastiko zdaj doseglo vse kotičke tega planeta, zato je izpostavljenost ljudi mikroplastičnim delcem neizogibna, to pa pomeni, da so raziskovalci vse bolj zaskrbljeni zaradi vpliva tovrstnih delcev na zdravje ljudi.

Minister za zdravje je ob svetovnem dnevu zdravja pozval k odgovornemu ravnanju z okoljem, saj da mora biti prav skrb za okolje in zdravje prednostna naloga družbe. Poudaril je, da se moramo osredotočiti na vse grožnje zdravju, da bi uspešno zaščitili bodoče generacije, je zapisal v poslanici.

Slovenija se ponaša z izjemno bogato naravo in zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. 56 odstotkov površine Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave. Imamo kar 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo 37,5 odstotka kopnega ozemlja države, kar je največ v Evropski uniji. Zavarovana območja skupaj prekrivajo kar 14 odstotkov slovenskega ozemlja. Številnim zavarovanim območjem se bosta letos pridružila še dva parka: Regijski park Pohorje ter Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.

Na območju Mednarodnega centra za samooskrbo v Poljčanah dr. Ana Vovk Korže prikazuje, koliko hrane lahko pridelamo na hektarju in pol. Vsega si nikoli ne bomo mogli pridelati sami, zato je smiselno, da gojimo tisto, kar na obstoječi zemlji najbolje uspeva, ostalo pa zamenjamo ali kupimo od okoliških sosedov, svetuje. Sama na dobrega pol hektarja pridela sadje, zelenjavo, zelišča in lupinarje.

Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitne prsti je namreč vse manj. Če ne bomo spremenili svojega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 odstotkov rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitne prsti odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst. V okviru prizadevanj za zajezitev in odpravo degradacije tal se je pobudnik gibanja, indijski jogi Sadhguru, z motorjem odpravil na 30.000 kilometrov dolgo pot iz Združenega kraljestva čez Evropo in Bližnji vzhod do Indije. Na tej poti se bo ustavil tudi v Sloveniji, z njim se bo v Cankarjevem domu pogovarjal igralec Goran Višnjić.

Varuhi človeških ribic iz Parka Postojnska jama so kot edini predstavniki Slovenije postali finalisti tekmovanja Natura 2000, so sporočili iz Postojnske jame. Gre za pomembno priznanje, ki Slovenijo znova utrjuje kot zeleno, butično in trajnostno destinacijo.

Pravi čudež je, da so si kiti grbavci, ki so bili že na robu izumrtja, opomogli. A zdaj jim grozijo nove nevarnosti, saj to pomeni tudi več tragičnih srečanj s plastičnimi pastmi, ki jih v oceanih za seboj pušča človek. Wayne Philips ima posebno misijo – reševanje kitov, ki se zapletejo v ribiške mreže. 51-letni morski biolog iz Queenslanda v Avstraliji namreč s svojo ekipo rešuje kite grbavce. Člani ekipe, ki so se poimenovali ‘rezalci’, so opremljeni s palico, podobno ribiški, ki ima pritrjeno rezilo, to pa ne more poškodovati kita, ki ga rešujejo. Delujejo v parih, saj je reševanje tako psihično in fizično zahtevno, da bi se sicer utrudili v boju z ribiško opremo, zapleteno v mogočne živali, njihovo misijo opisuje britanski Guardian.

Rezultati svetovne študije, v kateri so sodelovali raziskovalci ljubljanske veterinarske fakultete, so pokazali visoko kvaliteto slovenskih voda, kar je tudi posledica učinkovitega čiščenja in nadzora odpadnih voda. Slovenija z Ljubljanico se je uvrstila med 14 najmanj onesnaženih regij, ki so bile zajete v raziskavo, od skupno 137.

Etiopija je v nedeljo začela proizvajati elektriko s pomočjo megajeza na Modrem Nilu. Več milijard dolarjev vreden projekt hidroelektrarne skrbi predvsem sosednji državi Sudan in Egipt, ki sta močno odvisni od Nila, saj bi lahko Etiopija z jezom vplivala na vodostaj reke.

Kljub težkim razmeram, mrazu in ledenim ploskvam so ribiči iz Ribiške družine Cerknica znova poskrbeli za ribji živež. Zimsko reševanje rib izpod ledu je zelo nevarno, pripovedujejo, a to jih ni ustavilo, da ne bi poskrbeli za ribe, ki bi sicer poginile.

Kljub težavam na poti je Toli končno prispel v Peking. Delček Triglavskega ledenika se bo zdaj v olimpijski vasi pred očmi javnosti stalil v ledeniško vodo in tako svetu predal sporočilo o vedno bolj pereči podnebni krizi, ki spodbuja taljenje ledenikov, kar bo imelo za planet katastrofalne posledice. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Analiza ledu Triglavskega ledenika, ki sledi, bo tako ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji.

Prestolnica Indonezije ne bo več Džakarta, so pred kratkim sporočile oblasti. Ta namreč tone zaradi dvigovanja morske gladine, ki je posledica podnebnih sprememb, in se pogreza zaradi pospešenega črpanje podzemne vode za številno prebivalstvo. Predeli na severni obali otoka Java, kjer leži tudi Džakarta, pa tonejo tako hitro, da se tam utapljajo cele vasi. In tam prebivalci bijejo neutrudno bitko, da bi rešili tako žive kot mrtve.

Leto 2021 je bilo eno izmed sedmih najtoplejših let v zgodovini, so potrdili Združeni narodi. Lani so temperature ostale visoke kljub ohlajanju zaradi vremenskega pojava La Nina, so opozorili in dodali, da so vseh sedem najtoplejših let zabeležili od leta 2015 dalje.

Divji petelin, ruševec, in prostrani smrekovi gozdovi. Izredna naravna ohranjenost in pester rastlinski in živalski svet. Razgiban relief in bogato omrežje površinskih voda. Vse to odlikuje območje Pohorja, kjer na nadmorski višini 1200 metrov nastaja nov regijski park, ki se bo razprostiral na 6000 hektarjih.

Reka Mura je marca 2020 končno dočakala začetek revitalizacije, največjo na in ob reki Muri do sedaj. Jeseni so že začeli z aktivnostmi na terenu. V zadnjih sto letih je panonska lepotica zaradi človeških posegov in vremenskih sprememb namreč postala slabše domovanje za številne rastlinske in živalske vrste. Prvi rezultati 4,6-milijonskega projekta bodo vidni kot povečanje življenjske pestrosti v izkopanih mlakah, obnovljenih mrtvicah in rečnih rokavih, kar bo ugodno vplivalo na stanje dvoživk, vodnih hroščev, kačjih pastirjev in obvodne vegetacije. Z vodo napolnjeni rečni rokavi bodo napajali poplavni gozd, zaradi širitev posameznih delov rečne struge pa bodo začela nastajati nova prodišča. Na obnovljenih mokrotnih travnikih se bo povečala rastlinska pestrost, kar bo ugodno vplivalo na stanje metuljev, hroščev in ptic.

To so pretresljivi prizori iz puščave Atacama v Čilu. Tu so sredi puščave drug pod drugim pokopana zavržena oblačila iz držav zahoda. Kot ocenjujejo oblasti, je nepregledna gora oblačil težka več tisoč ton. Kot opozarjajo lokalni mediji, takšni prizori nelegalno odvrženih oblačil v puščavi, ki postaja koš za obleke, ki jih (pre)hitro odvržemo iz naših prenatrpanih omar, niso nič novega. Oblasti si prizadevajo, da bi ogromno nezakonito odlagališče oblačil zaprli.

''Zaradi podnebne krize smo vse bližje časom, ko bo samooskrba z vodo, energijo in hrano postala zelo pomembna,'' se zaveda Andrej Fideršek, ki bo v Žalcu porušil 130 let staro hišo, njene dele pa uporabil pri gradnji nove funkcionalne hiše brez odpadkov, ki se bo prilagajala podnebnim spremembam. Skupaj z arhitektko Jono Rak Koceli sta projekt prijavila na evropski razpis New European Bauhaus in med 2000 prijavljenimi osvojila prvo mesto, kar je Žalec postavilo na evropski zemljevid. Okoli hiše, ki bo predvidoma zgrajena naslednjo jesen, bosta namesto 'zelene puščave' zasnovala permakulturni gozd, Andrej pa želi sokrajanom ponuditi prostor, kjer si lahko izposodijo lopato, ki je nimajo, ali pa prevzamejo solato, ki bi sicer zgnila, vse zaradi zmanjševanja potrošništva in odpadkov. Pohištvo bo v prvi vrsti funkcionalno, saj si ne želi živeti "v izložbi z nobel pohištvom".

Ugotovitve projekta Pirati plastike, ki je preučeval onesnaženost slovenskih rek s plastiko, vzbujajo precej skrbi. Mikroplastične delce so raziskovalci potrdili v kar treh četrtinah vzorcev iz slovenskih potokov in rek. Največ mikroplastičnih delcev so odkrili v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem ter Dravinja v Zrečah. Le šest od 32 rek, katerih vzorce so analizirali, za zdaj ostaja neonesnaženih. To so Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava.

Raziskovalci opozarjajo, da globalno segrevanje in vedno toplejše temperature morja za veličastne albatrose, ki veljajo za ene najbolj lojalnih in monogamnih vrst ptic, ne pomenita nič dobrega. Znanstveniki so namreč ugotovili, da ptice zdaj po hrano potujejo dlje, ker jim je na voljo manj hrane, so vedno bolj pod stresom, kar posledično ogroža njihove odnose in sposobnost razmnoževanja. Znanstveniki predvidevajo, da samice za naraščajoči fiziološki stres krivijo samce.

Avstralski vremenoslovci so razglasili, da se je začel vremenski pojav La Niña, za katerega so značilne obilne deževne padavine. Letošnja La Niña bo že druga zapored. Po navedbah avstralskih vremenoslovcev pa obstaja velika nevarnost za lokalne poplave in ciklone na vzhodu, severu in v osrednji Avstraliji. Svetovna meteorološka organizacija pojava La Niña še ni razglasila.

Ekipa raziskovalcev je odkrila nanoplastične delce v vzorcih snega in ledu v avstrijskih Alpah, na več kot 3000 metrih nadmorske višine. Znanstveniki so se nato lotili uganke: od kod je v te odročne kraje prišla nanoplastika? Njihovi modeli so pokazali, da so jo v Alpe najverjetneje zanesli vetrovi iz evropskih mest, kot so Frankfurt, Pariz in celo London. Ugotovitve so skrb vzbujajoče, saj to pomeni, da je nanoplastika močno prisotna tudi v zraku, ki ga dihajo ljudje v teh mestih.

Pred vrati je veseli december, čas, ko se sprostimo po naporni jeseni, čas, ko se družimo z najbližjimi in najdražjimi, jim stisnemo roko, zaželimo vse dobro in z njimi nazdravimo. Prihaja pa tudi čas, ko poudarjamo pomembnost trajnostnega in lokalnega razvoja, zato pomislite, ali ne bi morebiti letos podprli lokalnih kmetov in pridelovalcev ter nazdravili s čim domačim. Cider, osvežilna gazirana alkoholna pijača iz stisnjenih jabolk, je vse bolj priljubljena po vsem svetu, tudi v Sloveniji.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.

Medtem ko se pripravljamo na prehod na električno mobilnost, gredo avtomobilski proizvajalci še korak naprej. Ti namreč v prihodnosti stavijo tudi na vozila na vodikov pogon. Gre za vozila z električnim motorjem in napravo, ki med vožnjo iz vodika proizvaja energijo. Takšna vožnja je povsem brez emisij CO2, stranski produkt je zgolj voda. Prednost pogona na vodikove gorivne celice je predvsem povečan doseg, tudi ob večjih obremenitvah, ter kratek čas polnjenja.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

V jadransko-jonski regiji je le 3,57 odstotka zaščitenih območij. To je najmanjši delež od vseh regij Sredozemlja in daleč od cilja EU, so opozorili na konferenci strategije EUSAIR. Evropski cilj je namreč, da bi bilo do leta 2030 zaščitenih 30 odstotkov morskih območij.

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje, da bi lahko katastrofalne poplave, ki smo jim bili v Evropi priča to poletje, postale  ne le dogodek, ki se zgodi enkrat na sto let, ampak kar letni pojav. Poleg tega naj bi gladina morja narasla za 84 centimetrov do konca tega stoletja, pa še to pod pogojem, da nam uspe doseči cilje Pariškega podnebnega sporazuma. Trenutno kaže, da je ta scenarij težko dosegljiv. Nizozemska je država, ki ima več desetletij dolgo tradicijo veličastne visokotehnološke protipoplavne zaščite in nadzorovanja poplav. Pred podnebno konferenco v Glasgowu so predstavili, kako se tam soočajo s podnebnimi spremembami in kaj se lahko v teh časih od njih naučijo druge države?

Znanstveniki so pripravili grafične prikaze 180 lokacij po svetu, ki prikazujejo, kako bodo te videti, če se bo globalna svetovna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,5 stopinje Celzija, za kar bomo morali drastično znižati emisije, ali če se temperatura dvigne za tri stopinje Celzija, če bomo nadaljevali po poti kot danes. Projekcija tako prikazuje Buckinghamsko palačo, Pentagon, Burdž Kalifo in druge znane svetovne lokacije, obdane z vodo. Po projekciji se lahko z drsnikom premikate levo in desno in tako jasno vidite razliko med dvema scenarijema.

September je, vreme pa še vedno poletno, temperatura morja prijetna. A številni kopalci se ob vhodu v morje obotavljajo in z nezaupanjem pogledujejo v skupino 'sluzastih balončkov', ki so na prvi pogled videti kot meduze. To so rebrače, bližnje sorodnice meduz, ki pa nimajo ožigalk in v resnici za človeka, razen neprijetnega občutka ob dotiku, niso nevarne. Sluzaste rebrače, ki za nekatere kvarijo užitek ob osvežitvi v našem morju, so že nekaj časa stalen prebivalec našega morja. A plavalnih užitkov slovenskih kopalcev niso motile od nekdaj, so namreč tujerodna vrsta, ki se s Črnega morja širi po Mediteranu. Pa gre tudi za invazivno vrsto? Zgodba o ’vsiljivkah’ v naših morjih ni črno bela, izpostavlja Dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje NIB.

Voda je vir življenja. Zato je spremljanje kopičenja odpadkov v vodnih ekosistemih nujno za ohranjanje čistega okolja, saj nam omogoča hitro ukrepanje v primeru onesnaženosti. In če onesnaženost morja s plastiko in umetnimi vlakni znanstveniki in okoljevarstveniki že dlje časa spremljajo, pa je tovrstnih raziskav o stanju jezer bolj malo. Znanstveniki so zato analizirali količino mikroplastike v 67 evropskih jezerih, med njimi tudi v Blejskem jezeru. Ugotovili so, da je mikroplastike v jezerih več, kot so sprva predvidevali.