viri

Podnebne spremembe – visoke temperature, vročinski valovi, nevihte, poplave, vedno nižje gladine vode. Zaradi tega pa – pomanjkanje hrane in čiste pitne vode. S slednjim se že spopadajo države Bližnjega vzhoda. Nekatere z vodnimi viri ravnajo 'sebično' – na reki postavijo jez, s tem pa vodne vire odvzamejo drugi državi. Kritično je na treh točkah, hidrolog Duried Mahasneh pa opozarja, da je voda postala nov vir orožja. "Nujen je dialog in izobraževanje o podnebnih spremembah," je izpostavil.

Kako je lahko hrana, ki je prepotovala pol sveta, cenejša od lokalno pridelane hrane, ki ima bistveno nižji ogljični odtis in tudi dokazano več hranil? Razlog, da je hrana iz drugega dela sveta tako 'poceni', je tudi izkoriščanje delovne sile in okolja daleč stran od oči evropskega potrošnika. Vrednost hrane lahko namreč razumemo šele, ko upoštevamo vse najrazličnejše vplive njene pridelave in potrošnje. Pri Združenih narodih so ocenili, da plačamo samo tretjino stroška pridelave hrane. Cena na računu tako pogosto ne odraža dejanskih proizvodnih stroškov, vplivov pridelave in potrošnje na okolje, kot so degradacija tal, onesnaženje vode, uničenje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti. In tudi ne odraža vplivov na podnebje oz. količine emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo v oskrbovalni verigi s hrano, ter družbenih vplivov, kot je vpliv na zdravje ljudi, ponazarjajo v Umanoteri.

Najnovejše poročilo o stanju planeta potrjuje, da netrajnostna človeška dejavnost potiska naravne sisteme, ki podpirajo življenje na Zemlji, na rob. Če ste stari 50 let, so bile ob vašem rojstvu na svetu populacije prostoživečih živali v povprečju za 69 odstotkov večje, kot so danes. Poročilo Svetovne organizacije za varstvo narave kaže, da je stanje narave resno ogroženo, zato so potrebne nujne spremembe, ki bodo ustavile uničevanje biotske raznovrstnosti.

Kralj Karel III. je kot princ Charles večkrat javno izrazil skrb za okolje, lani je odmeval njegov govor pred podnebno konferenco COP 26 v Glasgowu. A kot so sporočili iz Buckinghamske palače, se tokratne podnebne konference COP27 ne bo udeležil.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Kdo se ne spomni prikupne papige Blue? Spixov makav je 'svetovno slavo' doživel leta 2011 z animiranim filmom Rio. Risanka pripoveduje o papigi po imenu Blue, ki je bila vzgojena v ujetništvu, a v želji po tem, da bi svojo vrsto rešila pred izumrtjem, prepotuje kilometrske razdalje – vse od Minnesote do Brazilije. In vrsta je, vsaj začasno, doživela pravljičen konec. S pomočjo posebnega mednarodnega programa jo je strokovnjakom uspelo znova naseliti v domačem pragozdu. Jato ptic so pred mesecem dni spustili v pragozd in doslej so preživele prav vse. To je sicer le prvi korak, za zdaj so izpustili osem ptic, decembra se jim jih pridruži še 12.

Odrast (angl. degrowth) je načrtno zmanjševanje potrošnje in proizvodnje, izkoriščanja naravnih virov, namenjenih povrnitvi življenja v ravnovesje z okoljem. Zmanjšuje neenakost in veča blaginjo ljudi. Izziva BDP kot najpomembnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi in s tem tudi kapitalizem, ki je družbena ureditev vse pogostejših gospodarskih kriz, uničenja planeta in njegovih virov v imenu rasti. Predlaga okvir za prehod na nižjo in trajnostno raven proizvodnje in potrošnje, torej krčenje gospodarstva. Prihodek in materialno udobje se bosta na tej poti pri številnih zmanjšala, vendar je cilj, da tega ne doživimo kot izgubo blagostanja. Smo sposobni z manj živeti bolje?

V naslednjih letih bo vlada v okviru zelenega energetskega prehoda le za ustrezno nadgradnjo elektrodistribucijskega omrežja morala zagotoviti vsaj 4,2 milijarde evrov. Šele to bo omogočilo vključevanje vse bolj razpršenih virov energije, denimo malih sončnih elektrarn, manjših hidroelektrarn in morda še kakšne vetrne elektrarne. Posledično se bodo dvignile investicije in tudi dajatve. Stroka si je enotna - zeleni prehod bo najdražji projekt v zgodovini samostojne Slovenije.

Po dveh zaporednih letih suše je na Afriškem rogu zaradi pomanjkanja hrane ogroženih že 18,4 milijona ljudi. Po napovedi Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev bi se do septembra število prizadetih v Keniji, Etiopiji in Somaliji lahko povzpelo na 20 milijonov.

Več kot 1500 otrok in mladih iz 99 slovenskih šol se je letošnje leto prelevilo v pirate plastike. V projektu, v katerem je sodelovali 67 osnovnih pa tudi 32 srednjih šol, so iskali odgovore na vprašanje, kako onesnažene so slovenske reke. Projekt sicer ne pozna meja, tako se je razširil še na Hrvaško, Srbijo in BiH. Skupna prizadevanja pa so prišla zaskrbljujoče ugotovitve: na Balkanu je kljub omejitvi plastičnih vrečk, še vedno izrazito veliko število teh, mikroplastiko pa so zabeležili vse do Beograda.

V vasi Rakitovec je potekala prva od javnih predstavitev projekta polja vetrnih elektrarn Golič nad Kraškim robom s predvideno močjo od 80 do 90 megavatov. Gre šele za razgrnitev v fazi sprejemanja državnega prostorskega načrta, krajani pa so izrazili tako zanimanje za projekt kot tudi nekatere pomisleke, zlasti v zvezi s hrupom.

Ministrstvo za okolje in prostor je ob dnevu morskih vsebin, ki poteka 19. in 20. maja, in evropskem dnevu pomorstva, ki je 20. maja, opozorilo na ugotovitve iz načrta upravljanja z morskim okoljem 2022-2027, da je na slovenski obali in v morju v povprečju 81 odstotkov vseh zbranih odpadkov iz plastičnih materialov.

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.

Starejši viri kažejo, da je divji petelin nekočposeljeval večino Slovenije. Med drugim ni bil prav nič nenavaden prebivalec ljubljanskega Rožnika. V zadnjih 130 letih je bila številčnost divjega petelina na Slovenskem največja med letoma 1910 in 1930, po letu 1960 pa se stalno zmanjšuje.

Ko razmišljamo o ogrevanju nepremičnine, moramo najprej pomisliti na to ali gre za novogradnjo, veliko renovacijo ali le manjši adaptacijo. V tem članku se bomo omejili na ogrevanje hiše, kjer je govora o novogradnji ali veliki prenovi.

Obeležujemo neslavni dan ekološkega dolga za Slovenijo. Tokrat je ta dan v Sloveniji prehitel celo dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, kar pomeni, da smo Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v letu dni. Do konca leta bomo tako živeli v ekološkem dolgu.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da skoraj vsi na svetu dihajo zrak, ki ne izpolnjuje njenih standardov za kakovost zraka. Eden glavnih krivcev za onesnažen zrak so fosilna goriva, zato pozivajo k zmanjšanju njihove uporabe. Onesnažen zrak namreč povzroča težave z dihali in pretokom krvi ter je posledično vzrok za milijone smrti, ki bi jih lahko preprečili.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Paradižnik, maline, jagode, česen, čebula, buče, špinača, kumare, melancane, redkvice, koleraba, čiliji, solata in paprike. Vonj po žajblju, meti, drobnjaku, pehtranu, melisi, ameriškem slamniku, ognjiču ... To je v sezoni podoba skupnostnega vrta v Litiji, ki je v tem letnem času še malce neurejen, a po maju, ko pridni prostovoljci poprimejo za lopate in motike, začne pridobivati sijaj. Sprva so želeli v okviru projekta višek pridelkov prodajati tudi na trgu, a kmalu se je izkazalo, da zahteva pridelava hrane v tolikšnih količinah, kot so si zastavili, precej več časa, znanja in pridnih rok, zato so se prilagodili in filozofijo spremenili v "Kar se posadi – to se razdeli". Vsak, ki je vključen ter obdeluje vrt in ga soustvarja, dobi tudi delež pridelane hrane.

Eko sklad je v petek v uradnem listu objavil zaključek javnega poziva za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo. Na poziv je prejel veliko število vlog, tako da so vsa sredstva za letos že rezervirana, so pojasnili. Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo zagotovitev dodatnih sredstev in nov razpis.

"Kupljene izdelke bi morali biti sposobni popraviti sami," je v tvitu zapisal ameriški predsednik Joe Biden, ki je tako javno podprl pravico do popravila. Kot je dodal, to pomeni, da zdaj podjetja, kot sta Apple in Microsoft, spreminjajo svojo politiko, da bodo lahko ljudje v prihodnosti njihove naprave popravili sami. Številni so Bidnov tvit in njegovo podporo pravici do popravil označili za spodbudno. A kako realne so njegove napovedi, da bi podjetja, ki so celo priznala, da načrtno upočasnjujejo operacijski sistem starejših naprav in tako prisilila uporabnike k nakupu novih, spremenila svojo politiko v bolj okolju prijazne prakse?

Analiza ledu Triglavskega ledenika, katerega košček bo odslej domoval tudi v olimpijski vasi v Pekingu, bo ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji. Njihove posledice se bodo vsekakor odrazile tudi v občutljivem gorskem svetu, na katerega smo Slovenci tako navezani in ponosni. Prisotnost ledenikov – oba slovenska izginjata – je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa ti predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za svojo širšo regijo.

Kitajska je svet pred kratkim navdušila z uspešnim prižigom 'umetnega sonca'. Procesu zlivanja jeder, ki poganja Sonce in zvezde in ki ga želijo znanstveniki zagnati tudi na Zemlji, pravimo fuzija. To je zagotovo energija prihodnosti, saj gre za čist, varen in skoraj neomejen vir energije. Za gorivo bi potrebovali le litij in vodo, že liter vodika pa bi bil dovolj za toliko energije, kot je proizvede termoelektrarna s 10.000 tonami premoga, in delovanje ne bi povzročalo nobenih škodljivih izpustov. A prve komercialne fuzijske elektrarne lahko pričakujemo šele v drugi polovici stoletja, pojasnjuje vodja Slovenske fuzijske asociacije (SFA).

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije v Sloveniji je leta 2020 dosegel ciljno vrednost 25 odstotkov, h kateri se je zavezala na evropski ravni. A cilj je bil po pojasnilih statističnega urada dosežen šele s pomočjo statističnega prenosa obnovljive energije iz Češke.

Za doseganje različnih učinkov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. Dosedanje meritve, ki so jih opravljali v slovenskih laboratorijih, kažejo, da niti iskrice, ki jih pogosto uporabljajo otroci, še zdaleč niso nedolžna zabava. Prisotnost delcev v zraku, ki je po ognjemetu občutno višja, ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov in jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu, svarijo v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici.

Eko sklad je v uradnem listu objavil štiri nove javne pozive, prek katerih nudi sredstva za naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za pnevmatike višjega energijskega razreda pri tovornih vozilih in avtobusih, naprave za samooskrbo z električno energijo in nakup novih vozil za prevoz potnikov in šolarjev.

Občutna podražitev energentov bo prizadela marsikatero gospodinjstvo v Sloveniji in številni zaradi višjih cen doživljajo stisko. A prava cena energenta ni le tista na položnici. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak vsako leto odgovoren za približno sedem milijonov smrti po vsem svetu in približno 307.000 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM 2,5. Je tudi ključni dejavnik tveganja za nastanek raka. Najcenejši energent pa kljub podražitvi še vedno ostaja les, izgorevanje neposušenega lesa v neučinkovitih kurilnih napravah pa povzroči veliko emisijo delcev v zrak. Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila, plastike pa je silno škodljivo. Kot pravijo na Arsu, je najbolj optimalna izbira dobro toplotno izolirana stavba ogrevana s toplotno črpalko, električna energija za njeno delovanje pa je pridobljena iz obnovljivih virov energije.

Vlada je sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2021, po katerem bo sklad prejel dodatnih 71,8 milijona evrov za izvajanje ukrepov. Dodatna sredstva bodo med drugim namenjena za kreditiranje okoljskih naložb, subvencije za ukrepe URE in OVE ter trajnostno gradnjo.