več

Slovenska prestolnica se je prebila na vrh lestvice glede na dostopnost električnih vozil za souporabo. Kot je ugotovila nova raziskava, je v Ljubljani na voljo 1,02 električnega vozila za souporabo na 1000 prebivalcev, s čimer je Ljubljana pristala na tretjem mestu med vsemi 42 mesti. V skupnem seštevku pa je z dobro dostopno souporabo avtomobilov, koles in e-skirojev zasedla deveto mesto.

Nova Zelandija je kot prva država na svetu v trgovinah prepovedala plastične vrečke za sveže prehranske izdelke, kot sta sadje in zelenjava. Tako je Nova Zelandija naredila nov korak v boju proti plastičnim odpadkom za enkratno uporabo.

Potapljači na grškem otoku Santorini so se podali v lov za nekoliko drugačnim plenom. Lovili so smrtonosne pasti za morski živelj, tako imenovane mreže duhov. Zapuščena ribiška oprema lebdi po morjih, v njo pa se zapletajo morski organizmi, ki se ne morejo več rešiti. A to ni samo 'temna plat' Santorinija, v oceanih lebdi 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Zakaj bi se odpovedali mesu, če imamo ljudi, ki letijo z zasebnimi letali? Kot odgovarja dr. Žiga Malek, smo res soočeni s številnimi nesmisli, a prehranski sektor ima veliko večji vpliv, kot mislimo. Že zdravstveni kazalci povedo, da preprosto pojemo preveč izdelkov živalskega izvora in da jih moramo že zato zmanjšati, pozitiven vpliv na okolje pa je le dodaten bonus, opozarja.

Evropska unija je uvedla koncept "pravice do popravila" z namenom spodbujanja trajnostne potrošnje, zmanjšanja odpadkov in spodbujanja krožnega gospodarstva. Čeprav se nam večkrat zdi, da se nam naprave, ki se nam pokvari, ne splača popraviti, in da je nov nakup cenejši na kratek rok, je treba upoštevati tudi dolgoročne stroške: "Novejša naprava morda zahteva pogostejše nadgradnje ali ima krajšo življenjsko dobo, kar pomeni, da boste morali v prihodnosti spet izdati več denarja. Zato premislite tudi o trajnosti in kakovosti izdelka."

Ste vedeli, da se lahko na Biosferno območje Julijske Alpe odpravite brez avtomobila? Do tja se lahko pripeljete z javnim prevozom, tam pa so vam na voljo posebni poletni prevozi med kraji, ki so deloma celo brezplačni. "Gost v Julijskih Alpah je brez avtomobila popolnoma mobilen. Vendar pa se mora za to odločiti. Predvsem dnevnim obiskovalcem svetujemo, naj preverijo vse možnosti, ki so jim na voljo na tem območju, tako za prihod na destinacijo Julijske Alpe kot za mobilnost znotraj nje," pravi direktor JZ TNP Tit Potočnik.

Razbeljen beton in peklenske poletne temperature največ težav povzročajo prebivalcem mest. Med njimi je tudi slovenska prestolnica, kjer se je v zadnjih letih število vročinskih valov in mestnih toplotnih otokov izjemno povečalo. Vročinski stres predstavlja grožnjo za zdravje prebivalcev, zato so na Inštitutu za zdravje in okolje skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravili preventivno akcijo z nasveti, kako ubežati vročini v mestu.

Kurjenje fosilnih goriv poganja začarani krog. Oceani namreč vsrkavajo odvečen CO2 iz zraka, tako pomagajo pri blaženju krize, a hkrati postajajo vedno bolj kisli. Tudi to pa postaja vedno bolj pereč ekološki problem. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, med njimi tudi upad biodiverzitete. Sredozemlje se v primerjavi z ostalimi oceani zakisljuje z eno največjih hitrosti. Pričakujemo, da bo Mediteran čez 25 do 50 let že močno spremenjen zaradi teh sprememb, opozarja dr. Nina Bednaršek, s katero smo se pogovarjali o tem, kakšna bodo naša morja v prihodnosti, če ne ustavimo tega procesa.

Društvo za sonaraven razvoj Focus in Zveza potrošnikov Slovenija opozarjata na to, da se v skodelici kave, ki si jo privoščite vsako jutro, velikokrat skriva 'posekan gozd'. Pridelava kave je s trajnostnega vidika namreč velik problem, opozarjajo in pojasnjujejo, da vpliva tako na krčenje gozdov kot na prebivalce teh območij. Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.

Prebivalci stare celine so v poletnih mesecih izpostavljeni vedno večjemu vročinskemu stresu, saj podnebne spremembe povzročajo daljša obdobja ekstremnega vremena, opozarjajo raziskovalci. Opozorilo je del letnega poročila Copernicus European State of Climate, v katerem so potrdili, da je za Evropo drugo najtoplejše leto v zgodovini.

Potniki, ki sanjajo, da bi se poslovili od letenja, imajo za potovanje po Evropi novo nostalgično alternativo, pišejo svetovni mediji. Tri noči na teden se lahko popotniki v Bruslju vkrcajo na vlak European Sleeper, ki s postaje odrine ob 19.22 in v središče Berlina prispe naslednje jutro ob 8.30. Storitev stavi na cenovno dostopnost, zato luksuza ne pričakujte.

Lani je bila stara celina za približno 2,3 stopinje Celzija toplejša kot v sredini 19. stoletja. Svet se je medtem v povprečju segrel za 1,2 stopinje. Evropa se torej med vsemi celinami segreva najhitreje, v najnovejšem poročilu opozarjata Svetovna meteorološka organizacija in agencija EU za satelitsko opazovanje Copernicus Climate Change Service.

GLS Slovenija je predana trajnostnemu delovanju, zavezana k pravičnosti, izobraževanju, spoštovanju raznolikosti in zmanjševanju vpliva na okolje. Njihova kratkoročna trajnostna vizija se osredotoča na varovanje okolja in zmanjševanje izpustov CO2. Pri uresničevanju svoje vizije so dosledni, saj že vrsto let zmanjšujejo svoj ogljični odtis na način, da spodbujajo uporabo paketomatov, optimizirajo dostavne poti kurirjev, elektrificirajo vozni park in implementirajo fotovoltaiko na paketomatih ter stavbah. V primerjavi s preteklim letom je GLS Slovenija na ta način zmanjšala število prevoženih kilometrov na kurirja in tudi na paket, kar je v največji meri odraz porasta uporabe GLS Paketomatov.

Odpadki, onesnaževanje oceanov in prekomerni ribolov predstavljajo resen okoljski problem. Zato postaja trajnostno poslovanje vse bolj odločilen kriterij tudi v gospodarstvu oziroma pri ribolovu. Če želimo ohraniti dragocene vire, jih moramo zaščititi in varovati. Prav to pa je namen tudi mednarodne kampanje Skupaj za oceane.

Svetovna proizvodnja sončne energije je konec lanskega leta presegla teravatni mejnik. Po napovedih bo svet proti koncu desetletja vsako leto namestil za dodaten teravat sončnih elektrarn, kar naznanja tudi začetek obdobja ogromnih količin odsluženih fotonapetostnih (FN) panelov. Steklo, aluminij, silicij, še nekaj drugih kovin ter umetne mase, glavne sestavine panelov, bodo do leta 2050 tehtali že okoli 80 milijonov ton.

Na dnu Piranskega zaliva bodo predvidoma konec avgusta postavili umetno podvodno strukturo, na kateri bodo raziskovali možnosti pridobivanja avtohtonih morskih organizmov za gojenje. V zavodu YouSea pričakujejo, da bo Morska oaza Piran, kot so jo poimenovali, postala dom številnih vrst in delovala podobno kot naravni podmorski greben.

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Danes obeležujemo svetovni dan rinfuze. Tudi tokrat je cilj povezati na milijone ljudi po vsem svetu, ki si prizadevajo za preprečevanje onesnaževanja s plastiko, poudarjajo v društvu.

V belgijskem mestu Antwerpen so se lahko potniki zapeljali na prav posebnem tramvaju. Zelena oblika prevoza je za en dan postala dobesedno zelena. Prevozno sredstvo je zasijalo v zelenih barvah, saj so enega izmed tramvajev preoblekli v bujen vrt. Namen pa: navdihniti prebivalce, da bi zaživeli bolj zeleno življenje.

Glede na trenutno globalno porabo fosilnih goriv, bi lahko nafte, plina in premoga zmanjkalo najkasneje v naslednjih 50 letih, opozarjajo znanstveniki. Potrebe po električni energiji pa v današnjem vse bolj tehnološko naprednem svetu zgolj rastejo. Več kot nujno je torej, da družba pospešeno preide na obnovljive vire energije. Inflacija in energetska kriza so nas znova opomnile, kako pomembno je, da smo v vseh pogledih – tudi pri energetiki – čim bolj samooskrbni. A tudi tukaj se od prihodnjega leta obetajo spremembe. Preverite, kakšne.

Na Gorenjskem so prostovoljci poprijeli za delo in se lotili odstranjevanja tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Na tem območju je trenutno zabeleženih okoli 40 vrst invazivk. Invazivne tujerodne rastline pogosto tvorijo goste sestoje, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko tudi negativno vplivajo na človekovo zdravje. Ljudje so s svojim ravnanjem hote ali nehote te vrste razširili v Sloveniji. Zato je prav, da se naučimo, kako odgovorno ravnati, da bi preprečili širjenje teh vrst v naravi.

Znanstveniki z različnih koncev sveta dokazujejo, kar mnogi ljudje v vsakodnevnem življenju intuitivno zaznavamo sami: bivanje človeka v naravi ali zgolj zrenje vanjo krepi imunski sistem, pomaga premagovati stres, mentalno iztrošenost in depresijo, torej blagodejno vpliva na telo, čustva in možgane, ter da lahko človeka celo osreči. Zakaj in kako spodbujati naše najmlajše, da ekrane in sedenje v notranjih prostorih zamenjati za raziskovanje gozda, tudi pozimi in jeseni, smo se pogovarjali z gozdno pedagoginjo dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto ustvari okoli pol tone komunalnih odpadkov in količine se zaenkrat ne zmanjšujejo. Vsako leto ustvarimo tudi okoli 7,5 tisoč ton nevarnih komunalnih odpadkov oz. 3,6 kilograma na prebivalca, opozarjajo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso). Kupujmo stvari, ki jih bomo uporabljali pogosto in dlje časa, pozivajo.

Mineva že tretje leto, odkar je Luksemburg leta 2020 postal prva država na svetu, ki je odpravila cene vozovnic za ves javni prevoz. Tri leta kasneje so prebivalci polni hval sheme brezplačnega javnega prevoza. Sistem jim namreč omogoča preprosto potovanje, je zelo pozitiven za okolje, nekateri pa so nanj začeli gledati celo kot na temeljno človekovo pravico. Ni pa spremenil tega, da na cestah kljub temu še vedno kraljujejo avtomobili.

Ko računamo stroške avtomobila, moramo biti pozorni na vse stroške, tudi tiste skrite: "Največja sta seveda nakup vozila in gorivo, potem so tu še zavarovanja, registracija, veliko nanesejo popravila in servisi, parkirnine in parkirna mesta ter vsa oprema, obvezna in dodatna," našteva strokovna sodelavka Focusa Marjeta Benčina. V preteklem letu so v Focusu prenovili kalkulator stroškov lastništva osebnega vozila in sedaj je možno izračunati okvirne stroške poleg vozil na bencinski ali dizelski tudi za vozila na električni ali plinski pogon. Koliko nas v resnici stane lastništvo osebnega avtomobila?

Človeštvo letno proizvede več kot 50 milijonov ton odpadne elektronike. To je več kot skupna masa vseh doslej proizvedenih letal. Odgovor na nepotešeno željo po novih napravah naj bi ležal v krožni ekonomiji, toda kdo bo to sporočil državam tretjega sveta, kjer konča večina odpadne elektronike? Recikliramo le petino vsega, česar odvržemo in napovedi so zelo črne, količina teh frakcij bo do leta 2030 narasla na več kot 63 milijonov ton.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.