več

Življenjsko ogrožajoča vročina bi lahko do leta 2100 prizadela dve milijardi ljudi, ugotavljajo raziskovalci. Katere države so najbolj ogrožene? Globalno segrevanje bo milijarde ljudi pregnalo iz njihove 'podnebne niše', v kateri je človeštvo cvetelo tisočletja, opozarjajo znanstveniki.

Generalna skupščina Združenih narodov je 12. aprila 2019 razglasila 3. junij za svetovni dan kolesarjenja. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni, zato je kolesarjenje zagotovo ena izmed okolju prijaznih odločitev. V katerih svetovnih mestih so najbolj naklonjeni kolesarjem?

Dunajčanov ne ustavi, da nimajo svojega vrta ali balkona, kjer bi lahko vrtnarili za svojo dušo. Že več kot 1500 prebivalcev avstrijske prestolnice sodeluje v pobudi Vrtnarjenje za vogalom. Vsi, ki si želijo prebuditi vrtnarja v sebi, lahko posvojijo gredico okoli mestnih dreves in jo posadijo z rastlinami, ki poskrbijo za lepši videz in večjo biotsko pestrost mesta. Urbanim vrtičkarjem pa bo na voljo še ena nekoliko nenavadna lokacija – mestno pokopališče.

Evropske države bodo do leta 2030 ob prizadevanjih ustvariti energetsko učinkovito in trajnostno prihodnost morale najti dodatnih 167 milijard evrov letno. Čeprav investicije v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri tem predstavljajo izjemno pomemben delež, večina ponudnikov energetskih storitev poroča, da je težko ali zelo težko pridobiti primerne vire financiranja.

V Madridu protestniki nasprotujejo kontroverzni farmi hobotnic. To bi bila prva farma hobotnic na svetu, v bazene bi ujeli kar tri milijone hobotnic. Znanstveniki temu nasprotujejo, načrt so ocenili kot izjemno krut. Hobotnice so namreč zelo inteligentna bitja, ki bi v ujetništvu trpela.

Slovenija po izsledkih študije potrebuje kavcijski sistem za embalažo pijač, če želi izpolniti cilje na področju ločenega zbiranja in recikliranja embalaže, so navedli v Združenju industrije pijač. Za uvedbo kavcijskega sistema bo Slovenija po njihovih ugotovitvah potrebovala najmanj 18 mesecev. Predlagajo kavcijo v višini 20 centov.

Človeška populacija skokovito narašča, posledično pa bo treba v bližnji prihodnosti bistveno povečati proizvodnjo hrane. Kot rešitev se že dlje časa omenjajo žuželke, ki so nizkoogljični vir beljakovin. Pa bomo ljudje sploh lahko kdaj sprejeli nenavaden, mrgoleč vir hranil? Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so pokazali, da je mogoča tudi drugačna pot. Ni namreč nujno, da se žuželke znajdejo na naših krožnikih. Predlagajo, da raje določene vrste žuželk uporabimo kot vir beljakovin za hrano živali. S tem pa rešimo še en velik problem: odvisnost Evrope od soje, zaradi katere v Amazoniji padajo drevesa.

Več kot 100 ljudi se je zadnje tri mesece vsak dan na delo v Ljubljano namesto z osebnim avtomobilom vozilo s kombijem. Pridružili so se namreč pilotskemu projektu Smart Move, s katerim iščejo nove, bolj trajnostne načine za prevoz na delovno mesto. Večina uporabnikov je bila s storitvijo zadovoljna, spodbudno pa je tudi, da so s skupinskim prevozom izpuste CO2 zmanjšali za 37 odstotkov, količino trdnih delcev pa kar za 70 odstotkov.

Mednarodna agencija za energijo ugotavlja, da je ruski napad na Ukrajino pomagal spodbuditi naložbe v t. i. čisto energijo. Te bodo po njihovih izračunih letos znatno presegle naložbe v fosilna goriva. Prvič v zgodovini se je tudi zgodilo, da je znesek naložb v sončno energijo višji od zneska naložb v proizvodnjo nafte.

Nizozemsko podjetje je analiziralo zasebne lete v Evropi. Nebo nad staro celino je namreč lani preletelo kar 64 odstotkov več zasebnih letal, za katera Greenepeace opozarja, da so popolnoma nesmiselna, hkrati pa povzročajo osupljivo onesnaženje planeta. Ugotovili so, da je daleč največ letal poletelo z Velike Britanije, najbolj priljubljena linija pa je bila med prestolnicama Velike Britanije in Francije. Kljub temu, da je Slovenija na repu lestvice, je število zasebnih poletov in emisij, proizvedenih s tega naslova, strmo poraslo, opozarjajo pri Greenpeaceu Slovenija.

V Franciji je tudi uradno začnela veljati prepoved notranjih letov na kratke razdalje. V skladu z vladnim odlokom potovanja, ki jih je možno v manj kot dveh urah in pol opraviti z vlakom, tako ne smejo biti več opravljena z letalom. Francija je prav tako omejila uporabo zasebnih letal za kratka potovanja, s ciljem, da bi naredila promet bolj zelen, trajnosten in pravičen za prebivalstvo.

Program Varno na kolesu pod okriljem družbe Butan plin se je zaključil s sklepnim dejanjem. Na zaključni prireditvi v Ljubljani je bilo čutiti navdušenje in dobro voljo finalistov, strokovna žirija pa je za zmagovalce razglasila učence iz osnovne šole Sveti Tomaž in osnovne šole Toneta Tomšiča Knežaka.

Svetovna jezera so vedno bolj izsušena, svarijo znanstveniki. V raziskavi so s pomočjo satelitov spremljali, kako so se v zadnjih tridesetih letih spreminjala jezera po vsem svetu, od Kaspijskega jezera oziroma morja do Velikega slanega jezera. Ugotovitve pa nič kaj obetavne: več kot polovica največjih svetovnih jezer in rezervoarjev se vedno bolj suši. Zato so, kot opozarjajo raziskovalci, na mestu skrbi glede oskrbe z vodo v prihodnosti.

Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo, se sprašujemo ob 10. evropskem dnevu Nature 2000. Eden izmed svetlih primerov je Osnovna šola Predoslje. Učenci, učiteljica in gasilci so združili moči in uredili gnezdo štorkelj, ki ga nenehno nadzorujejo s pomočjo kamer. Doslej so spremljali eno uspešno gnezditev, bili priča žalostnem letu, ko so v gnezdu poginili vsi mladiči, trenutno pa je gnezdo prazno, štorklje so odletele k sosedom. Upajo pa, da se ptice kmalu spet vrnejo na dimnik njihove strehe.

V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo čebelam, predvsem tistim, ki pridelujejo med. Kranjska čebela je pri nas zaščitena in čebelarji zanje lepo skrbijo. Divje čebele pa pogosto ostajajo v njihovi senci in so prepuščene same sebi, čeprav so zaradi svojega načina življenja še bolj ogrožene. V Sloveniji sicer živi več kot 570 vrst divjih čebel, ki so pri opraševanju celo bolj učinkovite od medonosnih čebel. Poleg njih so pomembni tudi drugi divji opraševalci, ki v kmetijstvu opravijo vsaj polovico opraševanja.

Morda res ne pridelujejo medu, a so čebele samotarke kljub temu izjemne opraševalke, ki pa jih je zaradi sprememb v okolju vse manj. Zato so v ljubljanskem BTC odprli povsem nov hotel, ki je namenjen tem prebivalkam Ljubljane, ki drugje težko najdejo prenočišče. Svoja gnezda si bodo lahko odslej zgradile v velikem lesenem logotipu podjetja A1.

Sprejeta je bila prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu. Podjetja bodo morala tako po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. A nova uredba vseeno prinaša nekaj pasti, poudarjajo v Focusu.

"Poplave so vedno pogostejše in trajajo vedno dlje," pripoveduje T. P. Murukesan, ki živi na otoku Vypin, ki se razprostira ob zahodni obali Indije. Kot se spominja, so bile zadnje poplave na tem območju tako visoke, da je voda segala do ramen njegovega vnuka: "Vsake poplave prinesejo visoko vodo in takrat se pač soočimo s tem." Naraščanje morske gladine in vedno bolj pogoste poplave silijo prebivalce indijskega otoka k selitvi v višje ležeče kraje. A Murukesan sili narave kljubuje s prav posebno misijo. Da bi svoj dom in skupnost zaščitil pred poplavami, sadi mangrove.

31-letni Nizozemec Rens Goede se je konec marca odpravil iz Velike Britanije na 30.000 kilometrov dolgo pot do južne Indije. Na tej poti bo prečkal okoli 30 držav, ta teden pa je iz Avstrije prikolesaril tudi v Slovenijo. In zakaj se je odločil za ta podvig? Ker želi na ta način ozaveščati o vse večji degradaciji rodovitne prsti.

Bi se za dobro planeta odrekli letenju ali zmanjšali količino mesa, ki ga zaužijete? Kot kažejo raziskave javnega mnenja, se spremembe življenjskega sloga, ki so jih pripravljeni uvesti Evropejci, razlikujejo od države do države.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Francija se je znašla v primežu suše. Obeti za poletje so vroči. Napovedujejo, da bo to poletje še bolj sušno kot lani, saj ima država še nižje ravni podzemne vode. Zaradi zgodovinsko suhe zime izsušena tla niso mogla sprejeti dovolj vode pred vročimi meseci, ki se obetajo. Še posebej prizadeta je regija v vzhodnih Pirenejih, kjer bodo razglasili krizno stanje, med ukrepi pa bo tudi prepoved prodaje bazenov.

Z Obale prihajajo pozitivne novice. Ekipama društva Morigenos in Akvarija Piran je uspelo iz mreže, v katero se je zapletel, rešiti delfina. Kot izpostavljajo, žival ni utrpela resnejših poškodb, zato so za zdaj zelo optimistični. Objavili so tudi posnetek reševanja.

Vse življenje se je danes okronani kralj Karl III. zavzemal za okolje in reševanje perečih okoljskih problematik. Mnogi so ga dojemali kot pomembnega zagovornika podnebja, ki financira dobrodelne organizacije in kampanje, povezane z reševanjem okoljskih težav. A teža krone na njegovi glavi ga bo verjetno prisilila v politično nevtralnost. Nekateri tako že ugotavljajo, da je 'zeleno štafeto' predal prestolonasledniku Williamu.

Kje v Evropi je najbolj učinkovit in najmanj učinkovit javni prevoz? Na to vprašanje v novem poročilu odgovarja organizacija Greenpeace. Kot ugotavljajo, je najbolj učinkovit javni prevoz na voljo v Luksemburgu, najmanj pa v Bolgariji. Slovenija se je uvrstila na 14. mesto od 30. držav.

Zafer Kizilkaya je osupel ugotovil, da se je nekoč biser Turčije pod gladino spremenil v opustošeno pokrajino brez življenja. Odločil se je za plemenito misijo. Uspelo mu je prepričati ribiče in oblasti, da se mu pridružijo, in sčasoma se je v Gokovski zaliv vrnilo življenje. Za svoje delo in zaščito morskih območij je prejel letošnjo 'zeleno Nobelovo nagrado', prestižno okoljsko nagrado Goldman.

Hmelj je precej zahtevna rastlina. Zaradi podnebne krize so zato obeti za njeno prihodnost nič kaj optimistični. Raziskave kažejo, da vse pogostejše suše, škodljivci in bolezni, ki so posledica globalnega segrevanja, znižujejo donos in kakovost pridelka in pivovarski industriji povzročajo vedno hujši glavobol. Španski startup je tako začel z gojenjem hmelja v skladiščih, kjer ima rastlina umetno ustvarjene pogoje za rast.

Ste si že kdaj privoščili kakšno 'divjo poslastico'? Pomlad je radodarna z darovi, ki so prava zakladnica hranil in antioksidantov. Ste že slišali za belo metliko, koprive in čemaž? V Sloveniji lahko pomladi nabiramo vsaj 200 različnih užitnih rastlin. Kako jih uporabiti, da si pripravite pravo gurmansko poslastico, pa se lahko poučite na Festivalu nabiralništva, ki se bo v prestolnici odvil v začetku junija.

Kljub napredku v nekaterih državah članicah EU pri zmanjševanju uporabe pesticidov ti še vedno predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi in okolje, ugotavlja novo poročilo Evropske agencije za okolje. Da bi to spremenili, je treba storiti veliko več, pozivajo. Cilji EU o ničelnem onesnaževanju predvidevajo, da bi do leta 2030 kar za polovico zmanjšali uporabo kemikalij in nevarnih pesticidov, so spomnili. Izpostavljenost pesticidom je povezana z vrsto resnih kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni srca, dihal in nevrološke bolezni ter zaostanki v razvoju pri otrocih.

Po številu električnih avtomobilov na cestah Kitajska močno prednjači pred ostalimi državami. A z vse več električnimi vozili se pojavlja tudi vse več težav z njihovim polnjenjem. Zato tamkajšnja podjetja iščejo rešitve za to zagato. Ena od rešitev so tudi mobilne robotske polnilnice, ki omogočajo polnjenje vozil tudi, ko so vse vtičnice na polnilnih postajah zasedene.