uporabe

Odpadno energijo najpogosteje najdemo v obliki presežne toplote in je stranski produkt večine industrijskih in komercialnih procesov iz tovarn, podatkovnih centrov, objektov za odpadne vode ali nakupovalnih centrov. V teh in podobnih kompleksih proizvajajo ogromne količine presežne toplote. V Evropski uniji presežna toplota znaša 2.860 TWh/y, kar skoraj ustreza skupnemu energetskemu povpraševanju EU po toploti in vroči vodi v stanovanjskih in storitvenih zgradbah. Veliko te presežne toplote bi lahko zajeli in uporabili.

Celjski šolarji bodo to šolsko leto na zanimiv in nekoliko drugačen način spoznavali okoljske teme. V okviru pilotnega projekta Od odpadkov do energije se bodo naučili, kako preprečevati nastajanje odpadkov in ali jih je mogoče ponovno uporabiti. Izračunali bodo tudi svoj okoljski odtis in spoznali celoten krogotok odpadkov. Jeseni bo tako v projektu sodelovalo več kot 550 učencev in 25 učiteljev.

V središču prestolnice so dobili nenavaden obisk. Tam se je mudila gospa Pravica. Pred tem je obiskala že Pariz in Dunaj. Se sprašujete, kdo je gospa Pravica? Ogromen balon, ki ponazarja ranjeno pravico. Gospa Pravica je zabodena z mečem korporacij in ponazarja, kako velika mednarodna podjetja zaradi želje po ustvarjanju lastnega dobička lahko teptajo človekove pravice in uničujejo okolje. Namen dogodka je bil opozoriti na pomembnost nove zakonodaje Evropske unije, ki naj bi od podjetij zahtevala, da prenehajo delovati na takšen način.

Na ulicah mimo nas vsak dan drvi več električnih skuterjev, skirojev in koles. Uporaba električnih vozil zaradi okoljevarstvenih prizadevanj narašča. In čeprav je to nedvomno korak v pravo smer, se je treba zavedati, da imajo nove tehnologije tudi določena tveganja. Eno izmed takih je požarno. Tako električna vozila kot druga prevozna sredstva, gnana na elektriko, poganja električni motor, ki ga napajajo li-ionske baterije. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Stroka že išče ustrezne rešitve, ki ne bodo posegale v možnost uporabe električnih vozil, a bodo hkrati zagotavljale varnost uporabnikov.

Doslej ste se zagotovo že srečali s plastenko ali embalažo mleka, ki ima po novem pritrjen pokrovček. Se sprašujete, ali je ukrep, ki je posledica evropske uredbe, v resnici učinkovit za naš planet? Plastični pokrovčki so peti najpogostejši odpadek na plažah po vsem svetu, okoljsko škodo pa povzročajo na več načinov. Manj zamaškov v naravi je tako vsekakor dobra novica za naš planet.

Nobena od 16 proučevanih držav v polnosti ne dosega ciljev energetskega prehoda, razkriva zadnja raziskava organizacije Climate Action Tracker. Organizacija, ki je proučevala napredek držav glede deleža uporabe fosilnih goriv, premoga in obnovljivih virov energije, je vseeno izpostavila nekatere pozitivne trende.

16. septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti. O tem se je nekoč veliko več govorilo, Evropska agencija za okolje pa zdaj ugotavlja, da smo na tem področju v EU naredili pozitiven napredek. Predvsem pri zmanjševanju uporabe ozonu škodljivih snovi.

Si predstavljate, da se sprehodite po ulici in si pri tem brezplačno postrežete z jagodami, češnjami, sirom? V švicarski Ženevi so v prizadevanju, da zavržejo manj hrane, postavili že štiri ulične hladilnike, iz katerih si lahko mimoidoči postrežejo hrano pred iztekom roka uporabnosti, ki jo donirajo podjetja ali posamezniki.

Ekstremno vreme, ki to poletje pustoši ne le pri nas, ampak po celotni Evropi, je jasen pokazatelj, da tako ne moremo več nadaljevati. Eno od področij, kjer imamo velik potencial za spremembo, je transport. In Nemčija že drugo poletje zapored preizkuša, kako se cenejše vozovnice za javni transport obnesejo na poti do bolj učinkovitega sistema, ki bi pritegnil več uporabnikov. Od maja letos so Nemcem na voljo ugodne vozovnice, ki so, glede na prve rezultate, pravi hit. In to dokazujejo tudi številke.

Združeni narodi v poročilu UNEP ugotavljajo, da bi lahko do leta 2040 svetovno plastično onesnaženje drastično zmanjšali. Če bi upoštevali predlagane ukrepe, bi nam lahko uspelo plastično onesnaženje oklestiti kar za 80 odstotkov, so preračunali. To bi imelo velikanske pozitivne posledice, tudi finančne, saj bi prineslo na bilijone evrov koristi, so ugotovili.

Kot ugotavljajo raziskovalci, je v ZDA onesnaženi vodi s kemikalijami PFAS težko ubežati. Podatki ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) kažejo, da imajo številne skupnosti po ZDA pitno vodo, v kateri so izmerili nevarne ravni PFAS. Po vladnih podatkih bi lahko tako skoraj polovica ameriške vode, ki priteče iz pipe, vsebovala očem skrite strupene večne kemikalije, znane kot PFAS.

Ali ste vedeli, da obstajajo tudi nekoliko drugačne knjižnice? Knjižnice, v katerih si lahko izposodite ne le knjige, ampak tudi semena. Knjižnici semen sta svoj prostor v Sloveniji našli v prostorih goriške knjižnice Franceta Bevka in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. S čim lahko obogatite svoj vrt, kaj si lahko izposodite in kakšna so pravila uporabe?

Evropski parlament je potrdil besedilo uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. O zakonodaji sta se parlament in Svet EU dogovorila spomladi, prinaša pa npr. tudi določila za večje število polnilnic za električna vozila po EU. Za avtomobile bodo te na glavnih evropskih prometnicah morale stati vsaj na vsakih 60 kilometrov.

Nova Zelandija je kot prva država na svetu v trgovinah prepovedala plastične vrečke za sveže prehranske izdelke, kot sta sadje in zelenjava. Tako je Nova Zelandija naredila nov korak v boju proti plastičnim odpadkom za enkratno uporabo.

Razbeljen beton in peklenske poletne temperature največ težav povzročajo prebivalcem mest. Med njimi je tudi slovenska prestolnica, kjer se je v zadnjih letih število vročinskih valov in mestnih toplotnih otokov izjemno povečalo. Vročinski stres predstavlja grožnjo za zdravje prebivalcev, zato so na Inštitutu za zdravje in okolje skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravili preventivno akcijo z nasveti, kako ubežati vročini v mestu.

Kurjenje fosilnih goriv poganja začarani krog. Oceani namreč vsrkavajo odvečen CO2 iz zraka, tako pomagajo pri blaženju krize, a hkrati postajajo vedno bolj kisli. Tudi to pa postaja vedno bolj pereč ekološki problem. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, med njimi tudi upad biodiverzitete. Sredozemlje se v primerjavi z ostalimi oceani zakisljuje z eno največjih hitrosti. Pričakujemo, da bo Mediteran čez 25 do 50 let že močno spremenjen zaradi teh sprememb, opozarja dr. Nina Bednaršek, s katero smo se pogovarjali o tem, kakšna bodo naša morja v prihodnosti, če ne ustavimo tega procesa.

GLS Slovenija je predana trajnostnemu delovanju, zavezana k pravičnosti, izobraževanju, spoštovanju raznolikosti in zmanjševanju vpliva na okolje. Njihova kratkoročna trajnostna vizija se osredotoča na varovanje okolja in zmanjševanje izpustov CO2. Pri uresničevanju svoje vizije so dosledni, saj že vrsto let zmanjšujejo svoj ogljični odtis na način, da spodbujajo uporabo paketomatov, optimizirajo dostavne poti kurirjev, elektrificirajo vozni park in implementirajo fotovoltaiko na paketomatih ter stavbah. V primerjavi s preteklim letom je GLS Slovenija na ta način zmanjšala število prevoženih kilometrov na kurirja in tudi na paket, kar je v največji meri odraz porasta uporabe GLS Paketomatov.

Odpadki, onesnaževanje oceanov in prekomerni ribolov predstavljajo resen okoljski problem. Zato postaja trajnostno poslovanje vse bolj odločilen kriterij tudi v gospodarstvu oziroma pri ribolovu. Če želimo ohraniti dragocene vire, jih moramo zaščititi in varovati. Prav to pa je namen tudi mednarodne kampanje Skupaj za oceane.

Citroën v Sloveniji ponosno sodeluje v projektu SUSTAINera, ki ga izvaja celotna pooblaščena mreža servisov znamke Citroën. S tem namenom so bili uvedeni številni trajnostni ukrepi, ki so ključni za ohranjanje in varovanje našega okolja.

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto ustvari okoli pol tone komunalnih odpadkov in količine se zaenkrat ne zmanjšujejo. Vsako leto ustvarimo tudi okoli 7,5 tisoč ton nevarnih komunalnih odpadkov oz. 3,6 kilograma na prebivalca, opozarjajo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso). Kupujmo stvari, ki jih bomo uporabljali pogosto in dlje časa, pozivajo.

Mineva že tretje leto, odkar je Luksemburg leta 2020 postal prva država na svetu, ki je odpravila cene vozovnic za ves javni prevoz. Tri leta kasneje so prebivalci polni hval sheme brezplačnega javnega prevoza. Sistem jim namreč omogoča preprosto potovanje, je zelo pozitiven za okolje, nekateri pa so nanj začeli gledati celo kot na temeljno človekovo pravico. Ni pa spremenil tega, da na cestah kljub temu še vedno kraljujejo avtomobili.

Ko računamo stroške avtomobila, moramo biti pozorni na vse stroške, tudi tiste skrite: "Največja sta seveda nakup vozila in gorivo, potem so tu še zavarovanja, registracija, veliko nanesejo popravila in servisi, parkirnine in parkirna mesta ter vsa oprema, obvezna in dodatna," našteva strokovna sodelavka Focusa Marjeta Benčina. V preteklem letu so v Focusu prenovili kalkulator stroškov lastništva osebnega vozila in sedaj je možno izračunati okvirne stroške poleg vozil na bencinski ali dizelski tudi za vozila na električni ali plinski pogon. Koliko nas v resnici stane lastništvo osebnega avtomobila?

Človeštvo letno proizvede več kot 50 milijonov ton odpadne elektronike. To je več kot skupna masa vseh doslej proizvedenih letal. Odgovor na nepotešeno željo po novih napravah naj bi ležal v krožni ekonomiji, toda kdo bo to sporočil državam tretjega sveta, kjer konča večina odpadne elektronike? Recikliramo le petino vsega, česar odvržemo in napovedi so zelo črne, količina teh frakcij bo do leta 2030 narasla na več kot 63 milijonov ton.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Ekostilistko smo povprašali za nekaj nasvetov, kako lahko poskrbimo za bolj trajnostno omaro in manj zavrženih oblačil. Preverite, kako se lahko izognete impulzivnim nakupom in poleg okolja zaščitite tudi svojo denarnico. Glavni nasvet pa: če se le da, kupujte z druge roke in le, če boste modni kos nosili vsaj eno leto.

Ob svetovnem dnevu okolja so v Centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah predstavili dva rabljena ladijska kontejnerja, ki so jih preuredili v bivalna objekta. Nastala sta v okviru dveletnega projekta za razvoj Studia krožnega gospodarstva, ki je financiran z norveškimi sredstvi. Namen Studia je sicer trajnostna arhitektura in gradnja z obnovljivimi materiali.

Sprejeta je bila prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu. Podjetja bodo morala tako po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. A nova uredba vseeno prinaša nekaj pasti, poudarjajo v Focusu.

Bi se za dobro planeta odrekli letenju ali zmanjšali količino mesa, ki ga zaužijete? Kot kažejo raziskave javnega mnenja, se spremembe življenjskega sloga, ki so jih pripravljeni uvesti Evropejci, razlikujejo od države do države.

Kje v Evropi je najbolj učinkovit in najmanj učinkovit javni prevoz? Na to vprašanje v novem poročilu odgovarja organizacija Greenpeace. Kot ugotavljajo, je najbolj učinkovit javni prevoz na voljo v Luksemburgu, najmanj pa v Bolgariji. Slovenija se je uvrstila na 14. mesto od 30. držav.