uporaba

Čeprav je tradicionalno gledano kuhinja praviloma domena žensk, pa se v sodobnem svetu med lonci in ponvami odlično znajdemo tudi moški. Še posebej ljuba nam je priprava mesa na tisoč in en način, žar pa je tako rekoč naš najboljši prijatelj, in če se le da, ga radi zakurimo skozi vse leto. Ob tem pogosto pozabljamo, da je okus končne jedi močno odvisen od izbire pravega kosa mesa. Določeni deli so namreč bolj primerni za peko ali žar, spet drugi so okusnejši kuhani in dušeni. Preverite torej, iz katerega kosa mesa lahko pripravite najbolj okusen steak vseh časov!

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

Poročali smo o tem, da je WWF Adria pripravila analizo zločinov proti naravi na Hrvaškem, v BiH, Španiji, Italiji, Bolgariji in Romuniji. Čeprav Slovenije niso zajeli v poročilo, smo se s slovensko predstavnico WWF Adria pogovarjali o tem, kateri zločini proti naravi so najpogostejši v Sloveniji, ali so ti v porastu in kako smo na to pripravljeni. Čeprav je okoljskega kriminala več vrst, so se tokrat ukvarjali predvsem z zločini nad prostoživečimi živalskimi vrstami.

Oskrba s hrano je ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe, poudarjajo v nevladni organizaciji Umanotera. A kakšna hrana je pravzaprav podnebju prijaznejša hrana? To je hrana, ki je večinoma rastlinskega izvora, pridelana na sonaraven način. Pridelana lokalno in kupljena čim bolj neposredno od lokalnih pridelovalcev ali iz pravične trgovine. Pomembno je, da je ta čim manj zapakirana, sezonska in čim manj predelana ter predvsem hrana, ki ne pristane med odpadki, naštevajo. Kako trajnostno pa se prehranjujemo Slovenci?

Letošnje leto je zaznamovala peklenska vročina. A kot vse kaže, kot to poletje opozarjajo tudi mladi podnebni protestniki, je bilo to najverjetneje najhladnejše poletje do konca naših življenj. Zaradi poslabšanja podnebnih sprememb bo 'nevarna vročina' v prihajajočih desetletjih najverjetneje prizadela večino sveta vsaj trikrat pogosteje, kot smo tega navajeni doslej, ugotavlja tudi nova raziskava. In to pod pogojem, da nam uspe doseči zastavljene cilje pariškega podnebnega sporazuma. Sicer bo pogostost ekstremnih temperatur, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja, še toliko večja, svarijo raziskovalci.

Znanstveniki so odkrili, da žuželke lahko spremenimo v okuse, podobne mesu, kar pomaga zagotoviti okolju prijaznejšo alternativo tradicionalnim mesnim jedem. Raziskovalci so s sladkorjem kuhali mokaste črve, ličinko hrošča rumenega mokarja, in odkrili, da je rezultat mesu podoben okus, ki bi ga lahko uporabili kot nadomestni vir beljakovin. Meso v osnovi namreč ni nič drugega kot voda, maščoba in beljakovine.

Znanstveniki so ugotovili, da bi lahko mravlje nadomestile nekatere škodljive pesticide in tako pomagale pri obstoju čebel, od katerih je odvisna vsaka tretja žlica hrane. Naravna moč žuželk je lahko ob pogoju, da z njimi pravilno upravljamo, učinkovitejša kot zatekanje k škodljivim kemikalijam, ugotavljajo. A pot do tja je še dolga, najprej je treba bolje razumeti kompleksne odnose med škodljivci, mravljami in ostalimi organizmi.

Stavbe predstavljajo znaten vir emisij toplogrednih plinov, v svetovnem merilu namreč 39 % emisij TGP izvira iz sektorja stavb. "Zavedati se moramo, da so evropske stavbe odgovorne za polovico rabe energije, 40 % emisij TGP, in da je z njimi povezana polovica pridobivanja surovin, tretjina porabe vode in tretjina proizvedenega odpada. Tako učinkovita rabe energije v stavbah in prehod na obnovljive vire kot zasledovanje ciljev krožnega gospodarstva v gradbeništvu so nujni za blaženje podnebnih sprememb in za zdravo ter kakovostno bivanje v naši sredini," izpostavlja Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK. Tam s ciljem, da bi načrtovanje in gradnjo po trajnostnih merilih približali večjemu številu investitorjev in projektantov, v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE za slovenske razmere prilagajajo kazalnike trajnostne gradnje evropskega okvira Level(s).

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Uporabniki elektronskih cigaret v Veliki Britaniji zavržejo ogromno količino elektronskih cigaret za enkratno uporabo. Količina zavrženih elektronskih cigaret za enkratno uporabo na Otoku vsebuje približno 10 ton litija, ki vsako leto konča na odlagališčih ali v sežigalnicah odpadkov, kar je dovolj kovine za izdelavo baterij za 1200 električnih avtomobilov, so izračunali. Posledice neustreznega ravnanja z e-odpadki so ogromna izguba dragocenih in kritičnih surovin iz dobavne verige ter resne zdravstvene, okoljske in družbene težave.

"Zaradi trenda vračanja k naravnemu postajajo v tujini naravni parfumi zopet iskano blago. O naravnih parfumih pišejo cenjene parfumerske revije, slavne osebnosti želijo naravni parfum, izdelan posebej zanje, parfumerji za svoje naravne parfume prejemajo prestižne nagrade. Naravno postaja novi luksuz," pripoveduje Ana Ličina, certificirana aromaterapevtka, parfumeristka, ustanoviteljica Aroma Atelier-ja, mentorica in organizatorica mednarodnih seminarjev, sejmov ter razstav parfumov iz naravnih rastlinskih sestavin. Skupaj s Slobodanko Poštić, ki je prvo ime naravne parfumeristike na Balkanu, sta zasnovali razstavo naravnih parfumov Dišeči podpisi, Poštićeva pa je čas pandemije izkoristila za pisanje učbenika, ki vas vodi do naravnega parfuma po meri.

To poletje so se temperature morja tudi na sosednjem Hrvaškem, ki je priljubljena počitniška destinacija pri slovenskih turistih, povzpele do rekordnih ravni. Na Mljetu so denimo izmerili 30 stopinj Celzija, v Dubrovniku temperatura morja kopalcem z 29 stopinjami Celzija prav tako ni prinesla želene temperature. Na Lastovu, Krku in v Splitu so zabeležili 28 stopinj Celzija. Znanstveniki se strinjajo, da so letos razmere ekstremne in da nadaljevanje tega vročega trenda ne pomeni nič obetavnega za morski svet.

V zanimivem pilotnem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje. Eksperiment je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Lani, ko so države članice EU sprostile večino covidnih ukrepov, so se izpusti ogljikovega dioksida, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, v primerjavi z letom 2020 povečali za 6,3 odstotka. Največji porast je imela Bolgarija, medtem ko sta Portugalska in Finska beležili zmanjšanje. Slovenija je bila na repu držav z rastjo izpustov.

Populacije divjih čebel po vsem svetu ogroža tudi širjenje in porast virusa, ki dobesedno razžre njihova krila, opozarjajo strokovnjaki. Virus poznamo že več kot 40 let, po mnenju znanstvenikov pa je zdaj v porastu nov sev, ki se je pojavil leta 2001 na Nizozemskem.

Nova pot, na katero smo letos krenili, je neizogibna. Cilj našega podjetja Pro Plus je trajnostna produkcija vseh video vsebin. Manj prevozov, manj zavržene hrane, odločno zmanjševanje odpadkov, večkratna uporaba ali izposoja oblačil in rekvizitov, prehod na LED-tehnologijo, slovo od plastike, torej vseh izdelkov za enkratno uporabo, prednostna izbira dobaviteljev s trajnostno strategijo. Naš prvi projekt Masterchef Slovenija si je prislužil certifikat trajnostne produkcije. Certifikat podeljuje okoljska organizacija Albert, ki spodbuja filmsko in televizijsko industrijo k zniževanju odpadkov ter ogljičnega odtisa.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

14. maja obeležujemo svetovni dan ptic selivk. Ob letošnjem svetovnem dnevu so poudarili pomen osveščanja o svetlobnem onesnaževanju, ki predstavlja grožnjo za ptice selivke. Zaradi svetlobnega onesnaževanja lahko namreč ptice selivke velikokrat izgubijo sled letenja in napačno ocenijo čas selitev. K zmanjšanju tega onesnaževanja lahko prispeva vsak.

Indijci in Pakistanci se soočajo s peklenskim vročinskim valom. Raziskovalci v Gujaratu so odkrili, da je tako vroče, da zaradi onemoglosti z neba padajo celo ptice. Zaradi vročinskega vala se soočajo z izpadi elektrike, v Pakistanu pa je deroča voda, ki je bila posledica taljenja ledenika, odnesla celo most.

Vsako minuto v svetovne oceane prispe za tovornjak plastičnih odpadkov, zaradi katerih po izračunih znanstvenikov vsako leto pogine vsaj 100.000 morskih živali. Da bi zmanjšali količino plastike, ki pristane v oceanih, so pri organizaciji Global Plastic Watch razvili novo orodje, ki s pomočjo satelitskih posnetkov in umetne inteligence locira odlagališča plastičnih odpadkov in določi njihovo oddaljenost od vodnih poti. Tako imajo oblasti informacijo o tem, katera odlagališča so kritična in predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje. EU je sicer med največjimi izvozniki plastičnih odpadkov, ki se znajdejo na prav takšnih odlagališčih tretjega sveta. Med desetimi največjimi izvozniki plastike je šest članic EU, med njimi tudi Slovenija, je pisalo v poročilu okoljevarstvene agencije EIA iz leta 2020.

Pred časom so na naših cestah in na cestah v sosednji Furlaniji zabeležili več trkov vozil z volkovi. Ob tem so se pojavila vprašanja, ali povečana prisotnost volkov ob prometnicah pomeni povečanje njihove populacije v regiji. Številčnost volkov sicer med letom zelo niha. Kljub veliki smrtnosti mladih volkov se je v zadnjem desetletju dinarsko-balkanska populacija volkov znatno povečala. V Sloveniji po zadnjih ocenah živi okoli 150 volkov.

Na območju Mednarodnega centra za samooskrbo v Poljčanah dr. Ana Vovk Korže prikazuje, koliko hrane lahko pridelamo na hektarju in pol. Vsega si nikoli ne bomo mogli pridelati sami, zato je smiselno, da gojimo tisto, kar na obstoječi zemlji najbolje uspeva, ostalo pa zamenjamo ali kupimo od okoliških sosedov, svetuje. Sama na dobrega pol hektarja pridela sadje, zelenjavo, zelišča in lupinarje.

V znamenitih vinogradnih, ki se idilično kopajo v kalifornijskem soncu, vinogradnikom na pomoč priskočijo prav posebne pomočnice. Kot po več letih poskušanja ugotavlja skupina študentov in tamkajšnji vinogradniki, so ptice lahko učinkovito orodje v boju proti škodljivcem. Tako so se s škodljivci kmetje borili že v zgodovini. In kar je najpomembnejše, za razliko od pesticidov, ki imajo škodljive učinke na zdravje ljudi in okolja, gre za popolnoma naravno rešitev.

Partnerji Dravske elektrarne Maribor, Petrol Geo in Nafta Lendava, na lokaciji Čentiba pri Lendavi načrtujejo gradnjo pilotne geotermične elektrarne. Pooblaščenec HSE Invest je zato na Upravno enoto Lendava oddal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, gradnjo pa naj bi začeli že prihodnji mesec.

Na hibridnem zasedanju Skupščine ZN za okolje so okoljski ministri z vsega sveta razpravljali o reševanju treh velikih okoljskih izzivov: podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Minister Vizjak je med drugim podčrtal prizadevanja Slovenije za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko. Svetovna organizacija za varstvo narave je oblikovanje pogodbe o plastičnih odpadkih označila za pomemben korak.

Evropska komisija je ta mesec podaljšala seznam dovoljenih žuželk za prehrano ljudi. Hišni muren oziroma acheta domesticus je tako tretja žuželka, ki jo je Evropska komisija odobrila za prodajo na trgu EU. Hišni muren bo lahko na evropskih krožnikih zdaj postrežen zmrznjen, posušen ali v prahu. Izdelki, ki bodo vsebovali to novo živilo, bodo ustrezno označeni, zagotavlja Evropska komisija.

Natančnega podatka o tem, koliko dodatnih odpadkov je 'zakrivila' epidemija covida-19 ni, saj se ti uvrščajo med mešane komunalne odpadke in med odpadke iz zdravstva, kjer točnega deleža povzročenih odpadkov zaradi dodatnih covidnih ukrepov, ni mogoče izračunati. Dve največji bolnišnici v državi smo povprašali, kako so se med epidemijo soočali z večjo količino nastalih odpadkov.

Če ne bomo ustavili emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja, bo v prihodnosti le še ena od sedaj 21 lokacij sposobna gostiti zimske olimpijske igre. Kot namreč ugotavljajo raziskovalci, naraščajoče temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, pomenijo negotovo prihodnost za priljubljeni zimski spektakel športnih navdušencev. Težko bo namreč najti primerna mesta, ki bodo lahko zagotovila dovolj ledu in snega za izvedbo takšnega dogodka. Umetni sneg, ki se ga v velikih količinah poslužujejo tudi v Pekingu, za nastanek potrebuje ogromno vode, zato je njegova uporaba z okoljskega vidika sporna.

Številne letalske družbe so zadnja leta eksperimentirale z različnimi bolj ali manj trajnostnimi alternativnimi gorivi, a sintetični kerozin je relativno nov. Lahko je dobra rešitev za razogljičenje letalstva, če je proizveden iz zelenega vodika, ki je nato kombiniran z ogljikovim dioksidom, zajetim iz ozračja, ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus. A pozor, leta 2019 so t. i. trajnostna goriva predstavljala manj kot 0,1 odstotka goriva, ki so ga uporabile letalske družbe. Letenje kljub novih vrstam goriva ostaja sporno, saj bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti, poudarjajo v Focusu, kjer ponazarjajo, da le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 % emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 % svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo.