upad

Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke. Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Si radi privoščite morsko hrano? Pa ste pri tem pozorni, za kakšno se odločite? Izbira rib na jedilniku namreč ni le vprašanje okusa, temveč tudi ohranjanja morskih ekosistemov. Naše odločitve glede vrste rib, ki jih uživamo, imajo lahko pomembne posledice za zdravje morja in ribje populacije. Preverite nekaj trajnostnih nasvetov, kako uživati v okusu morja in hkrati pripomoči, da bodo v njem še dolgo plavale ribe in ostali morski sadeži.

Dagnje oziroma klapavice so školjke, ki se v našem okolju najpogosteje znajdejo na krožnikih. Že od nekdaj so prisotne v naši prehrani, so lahko dostopne, okusne in polne hranljivih snovi. Gojijo jih tako v slovenskem kot hrvaškem morju. A kot opozarjajo na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, tem školjkam v Sredozemlju grozi nevarnost. V zadnjih letih smo priča vse pogostejšim pojavom množičnega pogina školjk v Jadranu in širše v Sredozemlju, opozarjajo.

Raziskovalce v Južni Afriki je presenetil gekon, ki se je pred očmi sveta skrival več kot 30 let. Znanstveniki so menili, da je izumrl, nekateri celo niso verjeli, da je kadarkoli živel in da je njegov obstoj le mit. Zdaj so navdušeni nad malim plazilcem, ki se je znova pojavil.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Se še spomnite, da je bilo vetrobransko okno nekoč polno žuželk, ki so kazile pogled na cesto? Tega se večinoma spominjajo starejši, saj danes tega pojava praktično ni več, ker je žuželk bistveno manj kot nekoč. To je zaskrbljujoče, upad pa beležijo tudi druge rastlinske in živalske vrste, opozarjajo znanstveniki. Ob svetovnem dnevu biodiverzitete opozarjamo na pomembnost in ogroženost biotske pestrosti našega planeta - naravnega bogastva brez katerega človeštvo ne more preživeti.

Ogromen gozdni požar je uničil na tisoče hektarjev avstralskega narodnega parka Budj Bim. Za seboj je pustil opustošenje, še posebej hude posledice pa je imel na tamkajšnjo populacijo koal. Te so bile opečene, žejne in sestradane. Oblasti so se odločile, da živali kar evtanazirajo, preden te ostanejo brez hrane in pijače zaradi škode na pogorelem območju. Iz helikopterjev tako streljajo nanje, da jih usmrtijo. Številni tej metodi nasprotujejo.

V Boletini pri Ponikvi so na skoraj dva hektarja velikem travniku že zacvetele velikonočnice. V prihodnjih treh tednih bo na rastišču velikonočnice na Ponikvi v čudovitih vijoličastih odtenkih cvetelo več sto cvetov te stepske rastline. Ta tukaj uspeva zaradi osamelega kraškega površja, sporočajo v Turistično informacijskem centru Šentjur.

Za nami je leto vremenskih rekordov. Kaj pa prinaša prihodnost? Agencija za okolje je pripravila oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21.stoletja. Vse kaže, da nas čaka pestro dogajanje. Število vročih dni se bo povečalo, klimatologi napovedujejo več padavin v obliki nalivov in precej skromnejšo snežno odejo.

Nekoč je bilo najbolj bogato ribolovno območje, a prelov je pas okoli hrvaškega otoka Jabuka povsem izčrpal. Leta 2015 so se odločili preprečiti, da bi morje na tem območju postajalo še bolj izropano. Ustanovili so zaščiteno ribolovno območje, ki se je izkazalo za zgodbo o uspehu. Ekosistem na tem območju znova kipi od življenja, proces obnove pa je povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

Evropska agencija za okolje opozarja, da evropske vode še zdaleč niso v dobrem stanju. Kot opozarjajo, se evropske vode soočajo z vrsto izzivov, ki ogrožajo vodno varnost Evrope. Še posebej zaskrbljujoča je onesnaženost voda s kemikalijami. Le 29 odstotkov evropskih voda je v letih 2015–2021 namreč doseglo oceno dobrega kemijskega stanja.

Na rdeči seznam ogroženih vrst IUCN so dodali več kot 1000 novih vrst. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave zdaj izumrtje grozi že več kot 45.000 vrstam. Med ogroženimi vrstami se je znašel tudi bornejski slon. Še posebej velik upad pa so utrpeli plazilci na Kanarskih otokih in na Ibizi, poudarja Mednarodna zveza za varstvo narave.

Čeprav sodi Soča med najlepše evropske reke in je prepoznana kot naravni biser, predvsem nepredvideni industrijski incidenti občasno vzbujajo skrbi okoljevarstvenikov. Kakovost vode je sicer po zagotovilih Arsa dobra, ribiči pa pravijo, da se tako v Soči kot v Idrijci zaradi vse nižje gladine in vse številnejših plenilcev zmanjšuje število rib.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

V Sloveniji je leta 2022 obratovalo 270 naprav za recikliranje odpadkov, 577 naprav za predelavo odpadkov z zasipanjem in 13 naprav za energetsko predelavo odpadkov. Odpadke so poleg tega odstranjevali v treh napravah za sežig in odlagali na 17 odlagališčih, je sporočil državni statistični urad.

Poročali smo o tem, da podnebne spremembe grozijo sladkorju in čokoladi, zdaj pa se je na seznamu 'žrtev' znašel tudi tobak. Kot posledica močnega El Nina imajo namreč pridelovalci tobaka v Zimbabveju slab pridelek. To jih postavlja v ranljiv položaj, nekateri naj bi izgubili več kot 20 odstotkov prihodkov in številni bodo za preživetje odvisni od pomoči.

Avstrijski ledeniki bodo v nekaj desetletjih praktično izginili, sta v petek v Salzburgu opozorila Avstrijska planinska zveza (ÖAV) in Inštitut za geografijo in prostorske raziskave univerze v Gradcu. Povprečno se je namreč v zadnjem letu vseh 93 opazovanih ledenikov umaknilo za 23,9 metra, kar je rekordna vrednost, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pomlad je letos prišla zgodaj, tople temperature pa so prebudile tudi zaščiteno velikonočnico. Njeni vijoličasti cvetovi tako že krasijo rastišče v Boletini na Ponikvi pri Šentjurju. Da je vpliv na rastišče čim manjši, skrbijo člani Turističnega olepševalnega društva Ponikva. Ti usmerjajo obiskovalce, pri rastišču sta postavljeni tudi zaščitna ograja in informacijska tabla.

Pomladne temperature bodo v prihodnjih dneh ob deževnem vremenu prebudile dvoživke, da se bodo v večernih urah podale na svoje poti do mrestišč. Tako kot predhodna leta bodo žabice potrebovale pomoč ljudi pri prečkanju prometnic. Dvoživkam lahko pri selitveni poti pomaga prav vsak. A pri tem ne pozabite na lastno varnost. Posebno reševalno akcijo so že izvedli v Kranju. Kot so sporočili, so čez cesto na varno v enem dnevu prenesli 320 žabic. Pridružite pa se jim lahko še danes.

Polarni medvedi se težko prilagajajo podnebni krizi, ki je 'stopila' led, ki jim predstavlja ključ za preživetje, saj ga uporabljajo za lovljenje hrane. Nova raziskava populacije belih velikanov v Kanadi ugotavlja, da se polarni medvedi težko prilagajajo preživetju več časa na kopnem.

V Mehiki so na območjih prezimovanja zabeležili ogromen upad števila metuljev vrste monarh v primerjavi z lanskim letom, so v sredo opozorili strokovnjaki. Ocenjujejo, da se je število zmanjšalo predvsem zaradi podnebnih sprememb in uporabe pesticidov.

Ena najhujših suš, ki je kadar koli prizadela Panamo, povzroča kaos na eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti. 80-kilometrska pomorska pot je zdaj v znamenju prometnih zastojev ladij, vse pa kaže, da se bo pot še bolj 'zamašila'. Upravitelj Panamskega prekopa je dnevni promet skozi ozek koridor v primerjavi z lanskim letom znižal za skoraj 40 odstotkov. Številne ladje so se že preusmerile na daljše trgovske poti, kar pa viša tako stroške kot emisije ogljika.

Raziskovalci že dlje časa opozarjajo, da je onesnažen zrak 'tihi ubijalec'. Vedno več raziskav kaže, da ima dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom negativne vplive na zdravje možganov. Britanski raziskovalci so to potrdili z novo, 11 let trajajočo študijo.

Ob obali Sunderlanda so se odločili, da bodo pred izumrtjem rešili avtohtone ostrige, ki so pomembne pri čiščenju morske vode, tega pa so se lotili na nekoliko drugačen način. Na novonastali greben v velikosti nogometnega igrišča so naselili 10.000 avtohtonih ostrig. Te so tudi učinkovito orožje, ki bodo prispevale pri odstranjevanju onesnaževal iz vode, poudarjajo znanstveniki.

Na Antarktiki so ugotovili prve primere ptičje gripe tipa H5N1. Znanstveniki so pojav bolezni 'na koncu sveta' označili za katastrofalen. Skrbi jih, kako se bo virus obnašal med izolirano populacijo pingvinov in drugih divjih živali, ki mu nikoli doslej niso bile izpostavljene. Za zdaj je vpliv virusa na populacije še neznanka.

Vrček piva čez nekaj let morda ne bo več takšnega okusa in vonja, kot ste ga vajeni. Podnebna kriza že danes spreminja okus in kakovost evropskega piva, svarijo znanstveniki. Količina in kakovost hmelja bosta namreč do leta 2050 pomembno padali, če se pridelovalci ne prilagodijo na višje temperature, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Največji padec v količini pridelanega hmelja v Evropi so raziskovalci zaznali prav v celjski regiji.

Švicarska akademija znanosti opozarja na dramatično pospeševanje taljenja ledenikov v tej alpski državi. Izračunali so, da so švicarski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili kar deset odstotkov prostornine. Takšno izgubo ledu lahko primerjamo s celotnim obdobjem med letoma 1960 in 1990. Razloga pa vremenski ekstremi in podnebne spremembe.

Ste vedeli, da v Sloveniji izginjajo pisani travniki? Površina vrstno bogatih travnikov vsako leto upada, med njimi pa so tudi zanimivi suhi travniki z orhidejami, ki so najbolj ogroženi. Prepoznamo jih predvsem po pisanosti, saj se na njih pojavljajo rastline, ki cvetijo v zelo različnih barvah in barvnih odtenkih. Na takšnih travnikih lahko občudujemo kukavičevke, divje orhideje, na njih pa se pojavljajo še številne druge redke vrste, različne vrste kosmatincev, skalni petoprstnik, čopasta grebenuša, srednji trpotec, lepljivi lan, navadna turška detelja ... V projektu Semena za življenje so številne organizacije združile moči, da bi poskrbele za obnovo vedno bolj ogroženih travnikov.

Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, pravi, da je ekonomska rast postala neekonomična. Cena za popravo škode, ki jo povzročamo na poti neustavljive gospodarske ravni, je danes namreč dokazano večja od koristi, ki jo prinaša gospodarska rast. Z njim smo se pogovarjali ob globalnem dnevu ekološkega dolga, ko je svet začel živeti na rezervo.

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.