tropski deževni gozd

V Postojni po novem živi tudi mali Nemo. Z odprtjem izobraževalnega centra Neotropica smo namreč tudi v Sloveniji dobili prvi pravi tropski koralni greben, k nam se je "preselil" tudi del Amazonskega deževnega gozda s tropsko reko, v kateri med drugim prebiva "dinozavrska riba". Namen centra je ljudem približati "pljuča sveta" in tropske ekosisteme ter opozoriti na dejstvo, da so ti zaradi človeškega delovanja vse bolj ogroženi.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Tropski gozd po svetu izginja z osupljivo hitrostjo: lani je vsako minuto izginilo območje tropskega deževnega gozda v velikosti 18 nogometnih igrišč, kar je največ v zadnjih najmanj 20 letih, ugotavlja poročilo Global Forest Watch. Glavni razlog za krčenje tropskih gozdov so bili tokrat prvič požari, znova se slabšajo tudi razmere v Braziliji.

Bolj kot bomo izsekavali gozdove, manj lahko računamo na koristne padavine na tistem območju. Znanstveniki so namreč prvič jasno dokazali, da krčenje gozdov vpliva na manj padavin. To posledično pomeni več suše in slabši pridelek. Zato upajo, da bodo te ugotovitve spodbudile politične odločevalce in kmetijske organizacije na območju deževnih gozdov v Amazoniji, porečju Konga in jugovzhodni Aziji, da začnejo več vlagati v zaščito dreves in druge vegetacije. Deževni gozdovi so v središču pogovorov tudi na letošnjem podnebnem vrhu En planet, ki poteka v Gabonu. Prav ta afriška država je namreč primer, da je tudi z zmanjšanjem deforestacije možno doseči gospodarske cilje.

Obsežni deli amazonskega pragozda si morda ne bodo nikoli več opomogli, kažejo zaskrbljujoče ugotovitve nove raziskave. Nekatera območja deževnega gozda so namreč že dosegla točko preloma.

Nova raziskava potrjuje, da svetovni gozdovi pripomorejo veliko več k spopadanju s podnebno krizo, kot je le skladiščenje ogljika. Kot kažejo novi podatki, svetovni gozdovi namreč prispevajo k temu, da je na Zemlji v povprečju vsaj pol stopinje Celzija hladneje, kar precej pripomore v boju s podnebnimi spremembami, piše Guardian. Svetovni gozdovi imajo tako kompleksno vlogo, saj vplivajo tako na svetovne kot lokalne temperature, ugotavljajo raziskovalci.

V Braziliji, kjer so zabeležili rekordno raven deforestacije, okoljevarstveniki opozarjajo, da bo sredi amazonskega deževnega gozda zdaj zrasla asfaltirana avtocesta. Odobrili so namreč načrt za asfaltiranje prometnice skozi središče amazonskega deževnega gozda. Nova prometna pot bi nezakonitim sekačem omogočila lažji dostop do nedotaknjenih območij, se bojijo strokovnjaki in okoljevarstveniki. To še povečuje strah pred krčenjem gozdov in nezakonito sečnjo v času, ko moramo narediti vse, da ohranimo svetovne gozdove. Amazonski pragozd je namreč ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. A krčenje gozdov v brazilskem amazonskem pragozdu je v prvi polovici leta 2022 doseglo rekordno raven, kažejo podatki vesoljske raziskovalne agencije Inpe.

Kdo se ne spomni prikupne papige Blue? Spixov makav je 'svetovno slavo' doživel leta 2011 z animiranim filmom Rio. Risanka pripoveduje o papigi po imenu Blue, ki je bila vzgojena v ujetništvu, a v želji po tem, da bi svojo vrsto rešila pred izumrtjem, prepotuje kilometrske razdalje – vse od Minnesote do Brazilije. In vrsta je, vsaj začasno, doživela pravljičen konec. S pomočjo posebnega mednarodnega programa jo je strokovnjakom uspelo znova naseliti v domačem pragozdu. Jato ptic so pred mesecem dni spustili v pragozd in doslej so preživele prav vse. To je sicer le prvi korak, za zdaj so izpustili osem ptic, decembra se jim jih pridruži še 12.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, nevidna sestavina izdelkov, ki pristanejo v naših nakupovalnih košaricah. A ne gre le za prehranske izdelke, ampak tudi za druge predmete, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Celulozno-papirna industrija je denimo eden največjih industrijskih sektorjev na svetu in ima velik vpliv na svetovne gozdove.

Amazonski deževni gozd je med letoma 2010 in 2019 v ozračje sprostil za kar 20 odstotkov več ogljikovega dioksida, kot ga je iz njega posrkal, je pokazala raziskava, izsledki katere so bili objavljeni v znanstveni reviji Nature Climate Change.