trajnostno

Nekoč je bilo najbolj bogato ribolovno območje, a prelov je pas okoli hrvaškega otoka Jabuka povsem izčrpal. Leta 2015 so se odločili preprečiti, da bi morje na tem območju postajalo še bolj izropano. Ustanovili so zaščiteno ribolovno območje, ki se je izkazalo za zgodbo o uspehu. Ekosistem na tem območju znova kipi od življenja, proces obnove pa je povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

Prazniki so za nami. Za njimi je ostalo veliko odpadkov in če ste imeli naravno božično drevesce, tudi to. Ali veste, kako ga pravilno odložiti? Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

Študentska prehrana trenutno podlega predvsem tržnim pritiskom, opozarjajo v mladinski organizaciji Iskra in okoljski organizaciji Focus. Študenti imajo pogosto plitke žepe in številne obveznosti, zaradi česar, kljub temu, da razmišljajo o trajnostni prehrani, te velikokrat ne uživajo. "Če želimo spodbujati kakovostno izobraževanje za bodoče strokovnjake, je treba nuditi tudi hrano, ki bo zdrava tako za njih kot tudi za okolje. To je ključnega pomena za kakovost življenja in odgovornost do sedanjih in prihodnjih generacij," poudarja Živa Kavka Gobbo iz Focusa.

Sončna španska Valencia bo k solarizaciji pristopila na nekoliko nenavaden način. Mesto je predstavilo načrte, po katerih bi pokopališča spremenili v največjo mestno sončno elektrarno v državi. Projekt so poimenovali RIP. Prve fotovoltaične panele so že namestili.

Prazniki so pred vrati, a še vedno je čas, da premislimo o tem, kako bi jih lahko letos doživeli bolj trajnostno. Zbrali smo nekaj praktičnih nasvetov, ki bodo božično in novoletno čarovnijo obarvali bolj zeleno. Poskrbimo za praznični duh, a se hkrati uprimo pretiranemu potrošništvu.

Direktorica Inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladeja Godina Košir velja za neumorno glasnico krožnega gospodarstva. "Pogosto velja stereotipno mišljenje, da je nekaj, kar je trajnostno in krožno, manj vizualno privlačno, manj oblikovalsko dovršeno, da na nek način ne sme biti lepo. Pa temu ni tako," poudarja. Opozarja, da pozabljamo, da je hitra moda, ki zastruplja naše okolje, pravzaprav zelo mlada. Najcenejše je tisto, kar najdlje traja, torej oblačilo, ki ga z veseljem lahko nosimo več let, vzdržujemo, negujemo, uporabljamo, svetuje. In to podpre z lastnim zgledom. V svoji omari ima omejeno število oblačil in večkrat se z istim kosom pojavi na javnih nastopih. Ni treba, da smo vedno v nečem novem, drugačnem, poudarja.

Ali veste, da lahko dom zgradite iz konoplje? Gre za naraven material, ki je priljubljen v različnih državah, kot alternativa ostalim gradbenim materialom pa je nekoliko spregledan. Čeprav gre za naraven, tradicionalen material, pa v Sloveniji in v Evropi ni urejenih standardov za gradnjo iz konoplje, kar predstavlja oviro vedno večjim trendom biokrožnega gospodarstva. Slovenske stavbe v veliki meri potrebujejo prenovo in naravni materiali imajo velik potencial za obnovo, sta prepričana sogovornika.

Na Dunaju so se odločili, da se zoperstavijo maniji črnega petka. Prebarvali so ga v oranžnega in tako prebivalcem ponudili alternativo množičnemu potrošništvu. Ugotavljajo, da se na dunajskih smetiščih kopičijo predmeti, ki še niso izgubili svoje vrednosti, zato pozivajo: ne kupuj, ponovno uporabi. Obiskovalci imajo priložnost kupiti kakovostne rabljene predmete, sodelovati na delavnicah ter prispevati k zmanjšanju ogljičnega odtisa, pri čemer gre celoten izkupiček dogodka v dobrodelne namene.

Tudi sami opazite, da se po sprehodu v naravi počutite občutno bolje? Še ena raziskava potrjuje blagodejno moč narave za boljše duševno počutje ljudi. V Veliki Britaniji so v največjem projektu 'predpisovanja narave na recept' doslej ugotovili bistveno izboljšanje počutja udeležencev.

Kmetijski inštitut Slovenije vabi ljubitelje stročnic, ljubiteljske vrtnarje in raziskovalce, da se pridružijo novemu krogu poskusa občanskega raziskovanja projekta INCREASE – Inteligentne zbirke genskih virov stročnic za evropske agroživilske sisteme. V ospredju je raziskovanje gojenje fižola.

Številne Slovence, ki se bi v službo pogosteje odpravljali s kolesom, je konec maja pritegnila informacija, da bo država subvencionirala e-kolesa. Povprečna subvencija znaša 439 evrov, ugotavljajo na MOPE, kjer so doslej odobrili za 1.831.906,19 evra subvencij. Z izvajanjem in odzivom ljudi so zelo zadovoljni, ali so bili ukrepi v zadnjih letih učinkoviti, pa bodo ocenjevali z raziskavo potovalnih navad, ki jo bo v prihajajočem letu znova opravil Statistični urad RS.

Čeprav so zaščitene, se nekatere vrste znajdejo na krožnikih nepoučenih jedcev. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov, opozarja Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška. Poleg priljubljenih morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji.

V Sloveniji vsako leto prižgemo približno 15 milijonov sveč, kar predstavlja približno 6.000 ton. Lani je bila na slovensko tržišče dana celo nekoliko večja količina sveč, približno 6300 ton, kar nas uvršča v sam evropski vrh, poleg Poljakov in Avstrijcev, ponazarjajo v Marjetici Koper. Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. Posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave pa so škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

Skupina študentov, ki je bila nagrajena z Rektorjevo nagrado, s pomočjo statističnih modelov in umetne inteligence razvija rešitev za optimizacijo količin hrane na dogodkih. Tako restavracijam, ponudnikom cateringa in šolskim menzam pomaga zmanjšati ostanke hrane.

Startup v Švici je dobil zeleno luč za pilotni projekt t.i. solarne železnice. Razvili so odstranljiv sistem za namestitev sončnih kolektorjev na železniške tire. Po dolgih zamudah bodo pilotni fotovoltaični sistem naslednjo pomlad končno preizkusili na eni izmed prog.

Ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov zaskrbljujoča statistika. Skoraj četrtina odsluženih elektronskih odpadkov konča med mešanimi odpadki, pri čemer izgubimo baker, zlato in druge plemenite kovine v vrednosti milijard evrov. Za ponazoritev: samo v letu 2022 je bilo zavrženih 844 milijonov e-cigaret, ki so vsebovale dovolj litija za pogon 15.000 električnih avtomobilov. Evropska gospodinjstva pa hranijo približno 700 milijonov neuporabljenih ali nedelujočih mobilnih telefonov – v povprečju več kot dva na gospodinjstvo. Strokovnjaki zato pozivajo: Prenehajte odlagati elektronske odpadke med mešane odpadke in jih kopičiti doma po predalih.

V manj kot štirih mesecih so v slovenskih gorah zbrali 117.000 odvrženih praznih pločevink. Iz teh bodo v prihodnjih mesecih izdelali dva bivaka, ki bosta v prihodnosti nudila trajnostno zavetje ljubiteljem slovenskih gora.

Ekologi brez meja se s projektom Krožnik 12.3 lotevajo problema odpadne hrane v restavracijah. K sodelovanju tako vabijo restavracije, ki se pri trajnostni gostinski ponudbi soočajo z izzivi. Z njimi bodo merili in testirali ukrepe za doseganje ciljev, vključno s tehtanjem zavržkov pred in po uvedbi ukrepov, so sporočili. Delili pa so tudi nasvete, kako lahko sami gostje pripomorejo k manjšim zavržkom, ko si privoščijo večer v restavraciji.

V Sloveniji ima zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva. To je ena izmed ugotovitev nove študije, ki jo je objavila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. "Razred največjih lastnikov kapitala nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom," so poudarili.

Iz naših pip teče tudi mikroplastika. Tri slovenska podjetja so se odločila stopiti v boj proti tej plastični težavi sedanjosti in prihodnosti. Skupaj so razvili trajnostno tehnološko inovacijo – prvo polnilnico vode brez mikroplastike na svetu. Z vodo brez mikroplastike se tako zdaj lahko pohvalijo v zdravilnem gaju Tunjice nad Kamnikom.

Ste vedeli, da morski travniki niso ključni le za preživetje morskih bitij, temveč ščitijo vse nas? Kako, izveste v nadaljevanju.

Slovenska prestolnica se lahko pohvali z unikatnim primerom varovanja rastlinskih vrst v mestnem okolju. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ozelenjuje strehe avtobusnih postajališč. Takšne nadstrešnice so poimenovali kar zeleni internet Mestne občine Ljubljana. A ne gre le za sajenje rastlin po nadstreških Ljubljane, ampak tudi za varovanje rastlinskih vrst v mestnem okolju, poudarjajo. Sadijo namreč izključno naše rastline, med njimi tudi zelo ogrožene vrste. S tem pa pridobijo nadomestna rastišča za ogrožene vrste. Poleg tega rastline pripeljejo med ljudi, domače rastline razširjajo po mestnem okolju in pomagajo opraševalcem do hrane v mestnem okolju.

Slovenci se lahko okitimo z več medaljami na področju javnega prevoza, a te, tako opozarja sogovornica iz CIPRA Slovenija, niso takšnega leska, kot bi si želeli. V Sloveniji največ toplogrednih plinov prihaja iz cestnega prometa, imamo tudi najvišjo stopnjo motorizacije v EU, slovenska gospodinjstva pa med vsemi državami v EU za mobilnost namenijo največ. Potniki smo velikokrat na zadnjem mestu, a za spremembo mobilnostnih navad potnik potrebuje kakovostno in zanesljivo alternativo. Ko se za spremembo odločimo, potrebujemo tudi dober podporni sistem, ki nas bo pri odločitvi podpiral, a vedno bolj se kaže, da dovolj močne politične volje za to preprosto ni, meni sogovornica.

Potem, ko so Evropo pretresali kmetijski protesti, so kar sedem mesecev za evropsko isto mizo sedeli predstavniki vseh zainteresiranih skupin. Evropski živilski in kmetijski lobiji so prepoznali potrebo po uživanju manjše količine mesa, potem ko so z zelenimi skupinami in drugimi zainteresiranimi stranmi oblikovali skupno vizijo prihodnosti kmetijstva. Rezultat dialoga z naravovarstvenimi skupinami je dogovor o nujnih, ambicioznih in izvedljivih reformah v kmetijstvu.

Obiskovalci mesta Dunaj bodo lahko poletno vročino odslej premagovali ne le s sladoledom ali osvežilno pijačo, ampak se bodo lahko ohladili kar med tem, ko bodo počivali na inovativnih hladilnih klopeh. Tako se bodo lahko prebivalci iz prve roke spoznali z novostjo - tehnologijo daljinskega hlajenja.

Medtem ko se Španci pritožujejo nad turisti, ki onesnažujejo njihovo državo, in organizirajo celo protituristične proteste, je danska prestolnica ubrala nekoliko drugačno strategijo. Turiste, ki to poletje obiščejo København, spodbujajo k sodelovanju v 'zeleni' počitniški zabavi. Ta vključuje okolju prijaznejša ravnanja, kot je pobiranje smeti iz rek in potokov, kolesarjenje do muzejev namesto vožnje z avtomobilom in celo prostovoljno delo na mestnem vrtu.

Organizatorji v Parizu obljubljajo najbolj zelene olimpijske igre doslej. Pa so lahko tako veliki dogodki zeleni? Tudi vedno več športnic in športnikov je v boju proti podnebni krizi glasnih – izražajo skrb glede vpliva tekmovanj, na katerih tekmujejo. Razmišljati bo treba o nekoliko drugačnih ukrepih – kot so prestavitve termine na manj vroče mesece in o gledalcih le pred televizijo, če želimo v prihodnosti čim bolj zmanjšati vpliv velikih športnih dogodkov, pravita Gaja Brecelj in Renata Karba iz Umanotere.

"Običajno si na dopustu damo duška in bolj pozabimo na trajnostne navade, ki so sicer morda že del vsakdana. In ravno zato je pogosto naš negativen vpliv na okolje na počitnicah še večji kot sicer," opozarja Gaja Brecelj iz Umanotere. Kot izpostavlja, nas že samo stanje okolje vedno bolj opozarja na to, da moramo o njem razmišljati. Lani poleti smo imeli v Sloveniji rekordne poplave, leto pred tem rekordne požare, julijske dni pa je zaznamovalo kuhanje v vročinskem valu z rekordnimi temperaturami morja.

Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje.

Tudi vi svoja oblačila nakupujete na spletu? Ali premislite o tem, kje naročite blago? Družbena omrežja so preplavili oglasi za cenena oblačila iz kitajske spletne trgovine TEMU, prav tako agresivno med evropskimi potrošniki nastopa Shein. Ali je med oblačili, ki jih kupimo v evropskih spletnih in fizičnih trgovinah, razlika v varnosti? Ali lahko vsa oblačila iz Kitajske 'vržemo' v isti koš?