trajnostno

"Ribe iz avtomatov, ki jih jemo zdaj, ne moreš speči na gardeli. Vonj pa je umeten, kar začutiš, da je iz laboratorija. Normalen človek s tem ne more živeti." To je izsek iz znanstvenega monologa, ki nas popelje v prihodnost, v kateri bomo, če bomo nadaljevali z življenjskim slogom, ki še pospešuje podnebne spremembe, ribe morda nekoč dobili le še na recept. Znanstveni podnebni monolog je nastal pod okriljem WWF Adria, kjer so združili znanost in umetnost. Tako na inovativen način opozarjajo na posledice podnebnih sprememb in njihov vpliv na svetovna morja in oceane. Udobno se namestite in prisluhnite Borisu Cavazzi v intimni izpovedi ribiča, Petru Harlu in Receptu za tuno ter Tini Vrbnjak, ki vas bo popeljala v svet nevidnih žensk v ribiški industriji.

Novi portal zelenih rešitev Čas za Zemljo osvetljuje aktualne družbene in okoljske trajnostne teme. Podnebne spremembe, zelena tehnologija, mobilnost prihodnosti, pametni dom in samooskrba so le nekateri trajnostni trendi, ki bodo krojili prihodnost življenja na Zemlji. Portal ponuja vsebine, ki bodo približale trajnostne rešitve, ozavestile odgovorno ravnanje in delovanje ter podale vpogled v tako imenovano zeleno prihodnost.

Nejc Gajšek, 30-letnik, pred korono potovalni agent, zdaj pa strokovni sodelavec v referatu ene izmed fakultet, je imel dovolj pritoževanja in se je odločil, da je treba ukrepati. Smeti je začel pobirati med supanjem, kmalu pa tudi med tekom, kar je zdaj postala njegova stalnica. Kot ugotavlja, se je v koronskem času precej povečala količina odpadkov. "Menim, da je smetem treba ponovno dati vrednost, mogoče v obliki kavcije za povratno embalažo. Denarja nihče ne meče proč. Če bi imeli to področje urejeno še pred epidemijo, bi zagotovo imeli sedaj manj odpadkov v naravi," razmišlja Nejc, ki zdaj poskrbi tudi za svoje bicepse, saj pri vsakem teku s seboj namesto uteži prenaša precejšnjo količino nabranih smeti.

V času epidemije se naši domovi svetijo še bolj kot prej. A za kakšno ceno? Agresivna čistila imajo lahko negativen vpliv tako na okolje kot na ljudi. Nekateri zato posegajo po ekoloških čistilih, spet drugi se odločajo, da se bodo z izdelavo čistil iz sestavin, ki jih najdejo doma, poigrali kar sami. A tudi pri tem je treba biti pazljiv, saj za to potrebujete nekaj znanja. Ali ste vedeli, da ni priporočljivo mešati kisa ali limoninega soka s sodo bikarbono?

Dario Cortese, najbolj znan strokovnjak za divje rastline pri nas, nam je izdal nekaj nasvetov, kako lahko z naravi bolj prijaznim prehranjevanjem znižamo svoj ogljični odtis. Kot pravi, lahko z nekaj prilagoditvami ugotovimo, da živčnega drenjanja v trgovinah pravzaprav sploh ne potrebujemo. Take prehranske moči in tako bogate raznolikosti okusov, kot jih nudijo užitne divje rastline, enostavno ni moč kupiti, poudarja. V času, ko vse cveti, pa nam je seveda izdal tudi nekaj receptov za 'divje jedi', ki nam na našem krožniku ponudijo prav poseben energijski naboj.

Evropa si je zadala ambiciozen podnebni cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Finsko mesto Lahti, zelena prestolnica Evrope za leto 2021, je na obetajoči poti, da bo ta cilj dosegla kar 25 let pred rokom. Kaj počnejo prav in kaj se lahko druga mesta naučijo od njih?

V Sloveniji imamo vse več trgovin, ki ponujajo del izdelkov brez embalaže, pa tudi trgovin, ki stremijo k temu, da se povsem odpovejo plastični embalaži. Po Ljubljani, Mariboru, Kamniku, Kopru, Novi Gorici in drugih krajih, so zdaj prvo "zero waste" trgovino dobili tudi v Murski Soboti.

Na Kitajskem je začel veljati nov zakon, s katerim želijo zmanjšati količino zavržene hrane. Kitajci bodo tako odslej morali dobro premisliti pri naročanju hrane v restavracijah. Če bodo naročili preveliko količino, nato pa jo pustili na krožnikih, jim za to grozi denarna kazen.

Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za pet projektov ureditve kolesarskih poti po Sloveniji. Skupno bo Evropski sklad za regionalni razvoj zanje prispeval okoli 6,7 milijona evrov. Največja sta projekta regionalne povezave Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana ter kolesarskih povezav v občini Kočevje.

Zaskrbljujoče napovedi kažejo, da bodo izpusti toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, v letu 2021 dosegli drugo največjo rast v zgodovini. Svetovna gospodarstva bodo namreč v okviru okrevanja zaradi pandemije covida-19 predvsem v Aziji vlagala v fosilna goriva. Pri tem je izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo izrazil veliko razočaranje: "Na eni strani vlade zagotavljajo, da so podnebne spremembe njihova prioriteta, po drugi strani pa so na poti druge največje rasti izpustov v zgodovini." Posvaril je, da smo morda na poti, ko bomo ponovili napake iz preteklosti.

Francoski parlament je nedavno potrdil predlog o ukinitvi letalskih povezav med destinacijami znotraj države, ki jih je možno z vlakom doseči v manj kot 2,5 ura. Cilj te spremembe je zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Gre za del obsežnega svežnja ukrepov v boju proti podnebnim spremembam, ki ga podpira predsednik Emmanuel Macron.

Na področju živilske industrije pospešeno razvijajo različne nadomestke mesa in beljakovin, s katerimi bi lahko zmanjšali naš vpliv na planet in posledično omilili podnebne spremembe. Finski znanstveniki razvijajo beljakovino, ki jo pridobivajo s pomočjo zraka, vode in elektrike. Ameriško podjetje pa je predstavilo svoj novi izdelek – svinjino rastlinskega izvora.

Vse več držav prepoveduje uporabo plastičnih vrečk in izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, saj se plastični mikrodelci nahajajo že praktično povsod. Za mnoge raziskovalce je tako pravi izziv iskanje alternativ, ki bi bile okolju prijaznejše, ki bi se hitro razgradile in ne bi onesnaževale okolja. Rešitve so našli v ribah, rakih, algah, sadju in rastlinah.

Na srečo se v zadnjih letih vedno več ljudi zaveda, da je skrb za zdravje in okolje ključnega pomena, če želimo obvarovati naš planet in našim zanamcem omogočiti življenje v čim bolj zdravem okolju. Številni posamezniki in podjetja tudi v Sloveniji že premikajo meje na tem področju. Ena teh je tudi Nina Slapšak, mlada podjetnica, ki je med drugim razvila linijo naravnih kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za dom, šla pa je še korak dlje in pred dnevi širši javnosti predstavila svoj refil avtomat, ki ga načrtovala že lep čas.

Na tisoče sestradanih živali, družinske kmetije na robu propada. Več kot pol milijona ljudi z vodo oskrbujejo cisterne. Kjer je bila še pred dvema letoma reka, je danes suho korito. Zaradi podnebnih sprememb v čilski dolini reke La Ligua že desetletje zaznavajo upadanje padavin. Še tisto malo vode, ki je ostala, pa porabijo za pridelavo avokada.

Varovanje narave je temelj za naše preživetje in se ne bi smelo dojemati kot hipijevsko, izpostavlja britanski princ Harry, ki je z Meghan Markle in štirimesečnim sinom Archiem na 10-dnevni turneji po Južni Afriki. Vojvoda Sussekški je zapisal, da mora človeštvo premagati pohlep, apatijo in sebičnost, da si zagotovi preživetje na tem svetu. 

V restavracijah se na krožnikih še vedno znajdejo morski sadeži, ki so ogroženi. Dokler bo povpraševanje, bodo obstajali tudi načini za zagotovitev ponudbe, s tem pa delo za krivolovce in uničevalce narave. Čeprav v Sloveniji praktično ni nezakonitega ribolova, okolje ne pozna meja, in že 'skok' na sosednjo Hrvaško pokaže povsem drugačno sliko. Njihova zadnja pridobitev v boju proti nezakonitemu ribolovu je šest dronov.

Čeprav ljudje stremimo k čistejšemu okolju, še vedno premalo naredimo za naravo in nakupujemo, tako kot nam je najlažje. Mlada Ljubljančana pa sta stopila iz cone udobja in uresničila svojo idejo: življenje brez embalaže. S svojim projektom pa pomagata tudi drugim, ki bi radi ustvarili čim manj odpadkov.

Zrak, ki ga dihamo, je še kako pomemben za zdravje ljudi. Kako zelo lahko vpliva onesnažen zrak, ki smo ga dihali v otroštvu, na poznejši razvoj, tudi duševni, pa je bilo vprašanje, s katerim so se ukvarjali raziskovalci. Ugotovili so, da v državah, ki imajo izjemno slabo kakovost zraka, beležijo za 27 odstotkov več bipolarnih motenj in za šest odstotkov več depresij kot v državah, kjer dihajo boljši zrak.

Pred tremi leti so v Ljubljani vzpostavili pilotni projekt zelene dostave s kolesi. V zadnjih treh letih so z jeklenimi konjički dostavili več kot 100.000 paketov, pri tem prekolesarili okoli 60.000 kilometrov in zmanjšali ogljični odtis za več kot deset ton ogljikovega dioksida. V kooperativi LMC pa so ponosni, da so prejeli tudi mednarodno priznanje Dobra praksa.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z istimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. Kako lahko potrošniki pripomorejo k rešitvi rib v naših morjih?

Živeti povsem brez plastike se marsikomu še vedno zdi misija nemogoče. Toda v nemškem mestecu Billerbeck dokazujejo ravno nasprotno. Večina prebivalcev se po nakupih odpravi s trajno vrečko iz recikliranega materiala, pekarna prodaja piškote v steklenih posodah, prodajalci ne uporabljajo več plastičnih rokavic, ampak zgolj dezinfekcijsko pršilo.

Polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev. Tretjina vseh evropskih vrst dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Vse to je naravno bogastvo na območju svetovnega fenomena, presihajočega Cerkniškega jezera, ki se, ko je polno, razlije na površini okoli 30 kvadratnih kilometrov. Danes jezero, ki so ga v preteklosti kmetje skorajda povsem izsušili, a nikoli ukrotili, spet dobiva podobo iz Valvasorjevih časov.

Slovenija bi morala do konca leta v Bruselj poslati načrt o tem, kako bo v naslednjih 10 letih dosegla cilje za zmanjševanje svojega vpliva na podnebne spremembe. Toda, zdaj je jasno, da bo dokument imel kar nekaj zamude, saj je še vedno v pripravi.

Vse več ljudi ne želi več natrpanih trgovin in stanovanj, saj ugotavljajo, da večje število izdelkov ne dviguje kakovosti njihovega življenja. Kako premagovati potrošniško miselnost in ponovno uporabiti, popraviti ali nadgraditi svoje predmete, so v projektu Ne več, ampak bolje, predstavljali v Okoljsko raziskovalnem zavodu.

Poljska vlada se je odločila za zaostritev prepovedi brezplačnih plastičnih vrečk. Od septembra bodo morali trgovci za vse plastične vrečke, debelejše od 15 mikrometrov, zaračunati najmanj 5,7 centa. Doslej je "reciklažna dajatev" veljala za vrečke debeline med 15 in 50 mikrometrov, kar pa so trgovci izigravali s ponujanjem debelejših.

Oblasti v Nepalu so v želji, da bi zmanjšale količino odpadkov, ki jih za seboj pustijo pohodniki in alpinisti, na širšem območju Mount Everesta z januarjem prihodnje leto prepovedale uporabo plastike za enkratno uporabo. Letos so namreč zabeležili rekordno število obiskovalcev, za njimi pa so pospravili več kot deset ton smeti.

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.

Mesto New York je pogosto usodno za ptice, ki se zaletavajo v steklene stolpnice in množično poginjajo. Na leto naj bi jih zaradi trka v stolpnice poginilo med 90.000 in 230.000. Newyorški mestni svet je zato sprejel zakon, s katerem bi preprečili množični pogin ptic.

V oddaji 24UR ZVEČER je svoje poglede glede gobalnega segrevanja in zadnjih raziskav, ki slovenski prestolnici napovedujejo občutno segrevanje v prihodnjih desetletjih, predstavil okoljski ekonomist in klimatolog Aljoša Slameršak. Opozoril je na nevaren trend zviševanja temperatur in pomanjkanje političnega posluha.