trajnostno kmetijstvo

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opozarjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov. O tem, kako lahko tudi naši nakupi vplivajo na svetovne gozdove, smo se pogovarjali s predstavnico društva za sonaraven razvoj Focus Nino Tome. Srž problema sicer ne leži v netrajnostni potrošnji, ampak v proizvodnji, opozarja Tometova in poudarja, da prenašanje odgovornosti za uničevanje gozdov zgolj na potrošnike zato ni pošteno.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo razpis, s katerim želi podpreti vzpostavljanje in promocijo kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v kmetijstvu. Na voljo je 750.000 evrov.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.

V Glasgowu se začenja podnebna konferenca COP26, ki se je bo udeležila tudi več kot 50-članska delegacija iz Slovenije s premierjem Janšo na čelu. Vsi sicer na konferenci ne bodo prisotni vseh 13 dni, kolikor bo potekala. Stroški slovenske prisotnosti na tako pomembnem dogodku pa so ocenjeni na okoli 1,2 milijona evrov. In kdo bo v Glasgowu zagovarjal slovenske ambicije?

Ste kdaj pomislili, da ko v koš odvržete ostanke obroka, posledica tega ni le večja količina odpadne hrane? Ste vedeli, da je vsako drugo govedo v Braziliji povezano z izsekavanjem gozda in da obstaja velika verjetnost, da je vaš jutranji kozarec pomarančnega soka povezan s suženjskim delom? Da zaradi podhranjenosti vsako leto umre 3,1 milijona otrok? Tudi tega se zavedajmo, ko načrtujemo obroke, pozivajo številne organizacije, ki opozarjajo na pomen zmanjševanja odpadne hrane.

Svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Sedanji način proizvodnje hrane poleg tega vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije, opozarjajo v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. Tudi z manjšimi prilagoditvami lahko pomembno vplivamo na izboljšanje stanja našega planeta. Manjkrat se odločimo za meso, kupujmo sezonske jedi in raje kot po 'eksotičnih živilih' posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju – v jesenskem času so to jabolka, hruške in kakiji. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, naštevajo nekaj načinov, kako lahko s tem, kaj položimo na svoj krožnik, vplivamo na našo prihodnost.

Prestolnica, mednarodno priznano mesto dreves, bo že tretje leto zapored okronala drevo leta. Katero drevo si zasluži ta laskavi naziv, bodo znova odločili Ljubljančani in Ljubljančanke. Drevesa so v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco ter filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak. Naravno razrasla so lepa in z vsemi svojimi koristmi izboljšujejo kakovost bivanja.

Preden doseže police ima sladka tablica čokolade velikokrat grenko zgodbo o nastanku. Glavne značilnosti sodobne industrije čokolade so siromašenje pridelovalcev kakava, izkoriščanje delavcev, otroško delo in negativni vplivi na okolje, pojasnjujejo v društvu Focus. Bi kot alternativo poskusili čokolado iz laboratorija? Švicarski ekipi raziskovalcev je uspelo uspešno ustvariti prvo laboratorijsko narejeno čokolado doslej. Prejšnji mesec je ta namreč prestala preizkus, ki je potrdil ustreznost 'čokoladno-laboratorijskega' okusa. Žal masovne proizvodnje še ne načrtujejo, saj je takšna čokolada mnogo dražja od tradicionalne.

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Izgubili smo že 80 odstotkov slovenskih semen. Ostala nam je le še 'pest' domačih semen, ki so naša kulturna in naravna dediščina, ki jih odlikujeta kakovost in prehranska vrednost ter so ključ do prehranske varnosti. Kar 70 slovenskih avtohtonih vrst semen ohranjajo v SPC Ptuj. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, poudarjajo v Ekoci. Zakaj država tega strateško pomembnega centra, ki spada pod Semenarno Ljubljana, v letu dni, odkar je ta dobila novega tujega lastnika, še ni uspela odkupiti?

V prihodnosti bo vse več ljudi naseljevalo mesta, v kombinaciji s podnebnimi spremembami pa lahko v mestih zmanjka hrane in vode za njihove prebivalce. Biologinja Tjaša Griessler Bulc sodeluje pri projektih Circular City/Krožno mesto ter EdiCitNet/Užitna mesta, v sklopu katerih snujejo strategijo, kako mesta prihodnosti tudi s sonaravnimi rešitvami napraviti čimbolj samozadostna, da bi se čim lažje prilagodila bodočim spremembam. "Bolj ko se bomo zavedali, da je ta krog sklenjen, bolj bomo pazili, kaj in kam odvržemo in tudi, kaj jemo," pravi.

Na področju živilske industrije pospešeno razvijajo različne nadomestke mesa in beljakovin, s katerimi bi lahko zmanjšali naš vpliv na planet in posledično omilili podnebne spremembe. Finski znanstveniki razvijajo beljakovino, ki jo pridobivajo s pomočjo zraka, vode in elektrike. Ameriško podjetje pa je predstavilo svoj novi izdelek – svinjino rastlinskega izvora.

Na tisoče sestradanih živali, družinske kmetije na robu propada. Več kot pol milijona ljudi z vodo oskrbujejo cisterne. Kjer je bila še pred dvema letoma reka, je danes suho korito. Zaradi podnebnih sprememb v čilski dolini reke La Ligua že desetletje zaznavajo upadanje padavin. Še tisto malo vode, ki je ostala, pa porabijo za pridelavo avokada.

V restavracijah se na krožnikih še vedno znajdejo morski sadeži, ki so ogroženi. Dokler bo povpraševanje, bodo obstajali tudi načini za zagotovitev ponudbe, s tem pa delo za krivolovce in uničevalce narave. Čeprav v Sloveniji praktično ni nezakonitega ribolova, okolje ne pozna meja, in že 'skok' na sosednjo Hrvaško pokaže povsem drugačno sliko. Njihova zadnja pridobitev v boju proti nezakonitemu ribolovu je šest dronov.

Polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev. Tretjina vseh evropskih vrst dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Vse to je naravno bogastvo na območju svetovnega fenomena, presihajočega Cerkniškega jezera, ki se, ko je polno, razlije na površini okoli 30 kvadratnih kilometrov. Danes jezero, ki so ga v preteklosti kmetje skorajda povsem izsušili, a nikoli ukrotili, spet dobiva podobo iz Valvasorjevih časov.

"Naši naravi v Sloveniji, kljub temu da se razglašamo za zeleno, čudovito državo, ne gre dobro," so poudarili na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji je namreč za več kot polovico vrst stanje ohranjenosti ocenjeno kot neugodno, stanje skoraj tretjine habitatnih tipov pa je ocenjeno kot slabo.

Če bi vsi na svetu imeli življenjski stil, kot ga imamo v Sloveniji, bi za zadovoljevanje potreb po virih potrebovali skoraj trikratno površino našega planeta. Naš okoljski odtis je namreč precej visok, a če sprejmemo odločne korake, ga lahko v naslednjem desetletju občutno zmanjšamo, do leta 2050 pa celo nevtraliziramo.

"Pozabljamo, da Zemljo prav malo briga BDP na prebivalca ali razvitost robotike. Ko ne bo več zmogla obremenitev, bo poskrbela in deloma že skrbi, da bomo imeli tudi mi probleme." To so besede 18-letne Mete, ki se je pridružila iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. S članico iniciative, 22-letno Aljo smo se pogovarjali o nujnosti takojšnjega in pravičnega reševanja okoljske krize. To pa je vse prej kot le naslavljanje podnebnih sprememb.