temperatura

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Na otočju se razprostirajo dolge bele plaže, ki so raj za turiste. A kako dolgo bomo še lahko občudovali to podobo? Maldive namreč ogrožajo podnebne spremembe. V Glasgowu te dni poteka podnebna konferenca, na kateri bodo svetovni voditelji določili, kakšna prihodnost čaka naš planet. Kot je na odprtju izpostavil sir David Attenborough, tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, te najbolj občutijo. In dokaz za to so Maldivi, ki se potapljajo.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

Znanstveniki so pripravili grafične prikaze 180 lokacij po svetu, ki prikazujejo, kako bodo te videti, če se bo globalna svetovna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,5 stopinje Celzija, za kar bomo morali drastično znižati emisije, ali če se temperatura dvigne za tri stopinje Celzija, če bomo nadaljevali po poti kot danes. Projekcija tako prikazuje Buckinghamsko palačo, Pentagon, Burdž Kalifo in druge znane svetovne lokacije, obdane z vodo. Po projekciji se lahko z drsnikom premikate levo in desno in tako jasno vidite razliko med dvema scenarijema.

September je, vreme pa še vedno poletno, temperatura morja prijetna. A številni kopalci se ob vhodu v morje obotavljajo in z nezaupanjem pogledujejo v skupino 'sluzastih balončkov', ki so na prvi pogled videti kot meduze. To so rebrače, bližnje sorodnice meduz, ki pa nimajo ožigalk in v resnici za človeka, razen neprijetnega občutka ob dotiku, niso nevarne. Sluzaste rebrače, ki za nekatere kvarijo užitek ob osvežitvi v našem morju, so že nekaj časa stalen prebivalec našega morja. A plavalnih užitkov slovenskih kopalcev niso motile od nekdaj, so namreč tujerodna vrsta, ki se s Črnega morja širi po Mediteranu. Pa gre tudi za invazivno vrsto? Zgodba o ’vsiljivkah’ v naših morjih ni črno bela, izpostavlja Dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje NIB.

Znanstveniki že dlje časa zaskrbljeno spremljajo upad populacij opraševalcev po svetu. Te so še posebej opazne v južnejših krajih. Poleg intenzivnega kmetovanja in pesticidov ter krčenja bivanjskega prostora za upadanje populacij žuželk znanstveniki zdaj ’krivijo’ tudi podnebne spremembe in vedno višje temperature ozračja. V eni izmed zadnjih raziskav so ugotavljali, kako temperatura vpliva na uspešnost oziroma zmogljivost letenja žuželk.

Drevesa kličejo na pomoč, odzvati se moramo zdaj. Prvo poročilo o svetovnem stanju dreves prinaša zaskrbljujoče ugotovitve. Med drugim razkriva, da v povprečju na svetovni ravni kar eni od treh vrst dreves grozi izumrtje. 142 vrst pa je doslej že izumrlo. Poročilo bo pripomoglo k okrepitvi naporov za ohranitev ogroženih drevesnih vrst na svetu, so prepričani botaniki.

Na tisoče meduz je na vrhuncu turistične sezone preplavilo obalo na severu polotoka Krim. Zadnji tedni poletja so čas, ko se turisti običajno zgrinjajo na toplo obalo. Turisti in domačini pa poročajo, da je zaradi pekočih meduz v tamkajšnjem morju zdaj praktično nemogoče zaplavati.

Letošnji julij, ko smo tudi v Evropi zabeležili številne ekstremne vremenske pojave – katastrofalne poplave, vročinske valove in požare – je tudi najtoplejši mesec v zgodovini meritev doslej. Globalna temperatura v letošnjem juliju je bila najvišja v mesecu juliju v 142 letih meritev, kažejo sveži podatki Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA).

Hrvaški mediji so se razpisali o nenavadnih ugotovitvah hrvaških in italijanskih znanstvenikov, da se slanost Jadranskega morja viša in da to še nikoli ni bilo tako slano. Kot ocenjuje dr. Malačič z morske biološke postaje Piran, so zabeležene vrednosti res visoke, a iz tega ne moremo sklepati, da gre za trajno spremembo. Kaj to pomeni za morsko življenje na Jadranu? Nihanja slanosti niso tako velika, da bi ogrozila kakšno vrsto oz. združbo, saj so organizmi na nihanje slanosti prilagojeni, pa pojasnjuje dr. Mavrič.

Nova raziskava razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.

Izumiranje vrst, pogostejši izbruhi bolezni, ekstremna vročina, propadi ekosistemov in drugi okoljski problemi se stopnjujejo hitreje kot pričakovano. Nepovratne podnebne spremembe bi lahko v prihajajočih desetletjih popolnoma spremenile življenje na Zemlji. To so črni scenariji Medvladega panela za podnebne spremembe Združenih narodov.

Na Dunaju poleg sežigalnice odpadkov Spittelau, ki jo je zasnoval umetnik Hundertwasser, gradijo novo elektrarno "Power-to-Heat". V ogromnem grelniku vode bodo od prihodnje pomladi dalje odvečno vetrno energijo pretvorili v toploto ter z njo ogrevali gospodinjstva. Stavba bo zgrajena v Hundertwasserjevem slogu, njena streha pa bo namenjena urbanemu vrtnarjenju.

Si lahko predstavljate, da se v vašem kraju ne bi slišalo glasnega hrumenja avtomobilov? Takšen kotiček v Evropi že obstaja. In s tem ne mislimo na prepoved vozil, pač pa na kraj, kjer čisto vsi prebivalci uporabljajo zgolj električna vozila. Vasica Appy v departmaju Ariège na jugozahodu Francije je namreč postala prva vasica v Franciji, kjer 100 odstotkov prebivalcev uporablja električne avtomobile.

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, – ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.

Aljasko so to poletje prizadele visoke temperature, ki so vplivale na povišanje temperature vode. Posledice vročinskega stresa so eden izmed razlogov, da je ogrožena populacija lososov, ki masovno poginjajo, opozarjajo znanstveniki.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja EU. Poraba električne energije vztrajno narašča, še vedno se preveč vozimo z avtomobili, snega je vse manj, vse več je vročih dni in ekstremnih vremenskih dogodkov.

Več kot 100 slovenskih strokovnjakov, ki raziskujejo vreme, podnebje in vplive podnebnih sprememb, v odprtem pismu zahteva sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Slovenija ima med državami Evropske unije eno najslabših podnebnih strategij, ki nikakor ni v skladu z zastavljenimi cilji Pariškega podnebnega sporazuma.

V Izraelu so v sredo izmerili doslej najbolj vroč dan v svoji zgodovini. Na gori Sodoma ob Mrtvem morju se je namreč živo srebro povzpelo do skoraj 50 stopinj Celzija.

V oddaji 24UR ZVEČER je svoje poglede glede gobalnega segrevanja in zadnjih raziskav, ki slovenski prestolnici napovedujejo občutno segrevanje v prihodnjih desetletjih, predstavil okoljski ekonomist in klimatolog Aljoša Slameršak. Opozoril je na nevaren trend zviševanja temperatur in pomanjkanje političnega posluha.

Nov podnebni scenarij znanstvenikov v primeru, če se temperatura ozračja na globalni ravni dvigne za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, napoveduje, da bo v Londonu leta 2050 tako vroče kot v Barceloni, v Madridu pa kot v Marakešu. Ljubljani se po napovedih obeta največji dvig temperature od vseh evropskih mest, temperature se bi v naši prestolnici v najtoplejšem mesecu v povprečju lahko povzpele za osem stopinj Celzija.

Letošnje poletje se je šele dobro začelo, pa nam je že postreglo tudi s temperaturnimi rekordi. Huda vročina pa ne prizanaša niti morskim živalim. V Kaliforniji so tako zabeležili množičen pogin školjk, ki so se skuhale v lastnih lupinah.

Podnebne spremembe na življenje ljudi vplivajo na različnih področjih. Urbanisti po svetu že razmišljajo, kako urediti mesta, da bodo poleti bolj prijetna, obstajajo pa celo države, ki z zakonom zahtevajo, da pri gradnji pomislimo na to, kako se naša hiša obnese v vročini.

Znanstveniki se bojijo, da se bo višina svetovne morske gladine zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki dvignila precej več, kot so napovedovali. Doslej je namreč 'veljalo', da bo maksimalna višina dviga do leta 2100 do enega metra, zdaj pa so v primeru črnega scenarija napoved podvojili. V Sloveniji se je morska gladina od leta 1961 dvignila za 10 cm.

Od maja se na dunajskem Otoku na Donavi pase 50 ovac, ki skrbijo za okolju prijazno košnjo trave. V okviru pilotskega evropskega projekta bodo pod budnim očesom pastirjev do jeseni ovce nadomestile strojne kosilnice, tako pa zmanjšale ogljični odtis otoka.

Kanada se segreva dvakrat hitreje kot preostali svet, razkriva novo okoljsko poročilo za Kanado. Če svet ne bo drastično znižal emisij toplogrednih plinov, nam grozijo katastrofalne posledice, svarijo znanstveniki. Poročilo izpostavlja, da je segrevanje ozračja v Kanadi in drugod po svetu rezultat kurjenja fosilnih goriv.

V večini Slovenije je nekaj povsem samoumevnega, da lahko odpremo pipo, si natočimo kozarec in vodo spijemo. Smo ena redkih držav, kjer lahko to počnemo brez skrbi. Če načrtujete kakšno potovanje, pa je dobro, da pred odhodom preverite, ali je voda iz pipe na vaši destinaciji varna za uživanje.

Mladi za podnebno pravičnost so novinarje ’zaprli’ v časovno kapsulo. V žgoči sobi, v kateri so z resnimi obrazi, ker je naš položaj namreč ekstremno resen, na odru sedeli mladi, je temperatura dosegla 40 stopinj Celzija. "Takšna bo naša prihodnost, če ostanemo tiho. Nevzdržna!" pred prvim slovenskim podnebnim protestom pravijo mladi borci za ohranitev življenja na našem planetu.

Domači in mednarodni turizem skupno ustvarita osem odstotkov vseh globalnih izpustov ogljikovega dioksida, kaže nova raziskava. Ogljični odtis turizma se ob tem hitro povečuje, predvsem na račun letalskih potovanj. Na lestvici držav, ki iz naslova turizma ustvarijo največ izpustov ogljikovega dioksida, kraljujejo ZDA.

Pri podnebnih spremembah je ključno, da človeštvo spremeni energetsko osnovo, torej da preide s fosilnih goriv k učinkoviti varčni rabi in rabi obnovljivih virov energije, pravi ekolog Plut in poudarja, da bomo morali zaključiti z modelom količinske rasti in blagostanje graditi na osnovi nosilnosti okolja, upoštevati bomo morali okoljske omejitve.