taljenje

Led slovenskih ledenikov najverjetneje izvira iz male ledene dobe, kaže nova raziskava slovenskih ledenikov. Doslej starosti slovenskih ledenikov namreč nismo poznali. Ledeniki so zrcalo porušenega naravnega ravnovesja, so poudarili ob predstavitvi končnih rezultatov projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo.

Morski led na Antarktiki je dosegel novo rekordno nizko raven. Znaša 1,91 milijona kvadratnih kilometrov, kar je najmanj, odkar so obseg ledu v poznih 70. letih prejšnjega stoletja pričeli meriti s sateliti. Znanstveniki pravijo, da manjšanje obsega ledu ne moremo pripisati samo podnebnim spremembam.

Argentinska arhitekta sta zasnovala projekt Polimeropolis, ki bi ga lahko zgradili na Veliki pacifiški coni smeti. Plavajoča mesteca bi bila samooskrbna in bi hkrati čistila ocean, saj bi iz njega odstranjevala smeti. Iz teh pa bi nato izdelovali nove gradbene materiale.

"Snežna sezona in talilna doba 2022 nista bili naklonjeni ledeniškima krpama pod Triglavom in Skuto, kjer še vztrajata ostanka nekdanjih pravih ledenikov. Še naprej se manjšata, tanjšata ter krčita, zato lahko jima grozi izginotje, z njim pa tudi dragocena voda, ki napaja bližnje planinske koče in dolinske izvire," opozarja Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika. To so prvi rezultati meritev na obeh slovenskih ledenikih pod Triglavom in Skuto.

Taljenje ogromnih ledenih območij, spremembe v oceanskih tokovih in segrevanje območij s permafrostom so morda že presegli točko nepopravljivih sprememb. Po obsežni študiji je podnebna kriza pripeljala svet na rob številnih 'katastrofalnih' prelomnih točk. Kaže, da je pet nevarnih prelomnih točk morda že preseženih zaradi globalnega segrevanja za 1,1 stopinje Celzija, ki ga je doslej povzročilo človeštvo.

Ali lahko podnebne spremembe povzročijo propad svetovne družbe ali celo morebitno izumrtje človeške vrste? Trenutno je to nevarno preslabo raziskana tema, v novi študiji ugotavljajo znanstveniki. Hkrati pa menijo, da obstaja veliko kazalnikov, ki kažejo na to, da bi lahko podnebne spremembe povzročile globalno katastrofo. Posledice podnebnih sprememb že prehitevajo napovedi podnebnih modelov.

Zgodilo se je to, na kar so znanstveniki IPCC opozarjali že dlje časa. In ni se zgodilo prvič. A takšne tragedije se hitro pozabijo, podnebne spremembe pa se ne ustavijo in v prihodnosti bodo terjale vedno višji davek, svarijo znanstveniki. Tokrat je odlomljeni ledenik na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih terjal vsaj sedem življenj. Tragedija se bere kot eno izmed številnih, večinoma preslišanih, opozoril klimatologov in glaciologov v zadnjih letih, ki svarijo pred posledicami podnebnih sprememb v gorskem svetu. Slovenija se segreva bolj kot druge države v EU. Kaj to pomeni za razmere v gorah? Kaj čaka obiskovalce veličastnega gorskega sveta v prihodnosti? Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita.

Bazni tabor pod goro Everest v Nepalu se pripravlja na selitev. Zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti se namreč tali ledenik, kar ogroža varnost na trenutni lokaciji.

Satelitski posnetki kažejo, da je ledena polica Conger na Antarktiki popolnoma razpadla. Nasini znanstveniki pri tem svarijo, da je popoln propad ledene police, velike kot Rim, v času nenavadno visokih temperatur na Antarktiki, opozorilni znak pred tem, kaj nam prinašajo podnebne spremembe. Polica se je sicer že prej počasi sesedala, rekordne temperature pa so proces najverjetneje spodbudile, ugotavljajo znanstveniki, a da bi povezanost potrdili, morajo narediti še dodatne raziskave.

Led z Mount Everesta je potreboval kar 2000 let, da se je akumuliral, stalil pa se je v le 25 letih, kažejo ugotovitve znanstvenikov. Led na najvišjem ledeniku Everesta South Col, se je skrčil kar osemdesetkrat hitreje, kot je potreboval, da se je akumuliral, in znanstveniki ocenjujejo to za zadnji alarm za človeštvo, da se zbudi in ukrepa.

Kljub težavam na poti je Toli končno prispel v Peking. Delček Triglavskega ledenika se bo zdaj v olimpijski vasi pred očmi javnosti stalil v ledeniško vodo in tako svetu predal sporočilo o vedno bolj pereči podnebni krizi, ki spodbuja taljenje ledenikov, kar bo imelo za planet katastrofalne posledice. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Analiza ledu Triglavskega ledenika, ki sledi, bo tako ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji.

Analiza ledu Triglavskega ledenika, katerega košček bo odslej domoval tudi v olimpijski vasi v Pekingu, bo ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji. Njihove posledice se bodo vsekakor odrazile tudi v občutljivem gorskem svetu, na katerega smo Slovenci tako navezani in ponosni. Prisotnost ledenikov – oba slovenska izginjata – je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa ti predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za svojo širšo regijo.

Taljenje ledenikov lahko pripišemo globalnemu segrevanju ozračja in je tako ključni pokazatelj podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb in človeškem vplivu pri tem pa se je resno lotila tudi kultura. V Galeriji Jakopič bo od 18. januarja 2022 na ogled razstava Taljenje, ki opozarja na to problematiko. Izbrana umetniška dela obravnavajo vprašanje izginjajočih ledenikov in z različnimi umetniškimi sredstvi prikazujejo vpliv podnebnih sprememb.

Zadnja leta se led v Arktičnem oceanu pospešeno tali. Zaradi podnebnih sprememb se začne taliti kar mesec dni prej kot leta 2012. Tja pa se zdaj selijo tudi kiti ubijalci, kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov. Podvodni snemalniki so zvoke ork posneli na mestih, kjer jih prej ni bilo. Taljenje ledu jim namreč omogoča, da svojemu plenu sledijo dlje, saj je te veličastne plenilce prej oviral zamrznjen ocean, v katerem so se težje prebijali. Ti premiki bi lahko negativno vplivali na občutljiv prehranski splet v Arktičnem oceanu, se bojijo znanstveniki.

Strokovnjaki svarijo, da hitra stopnja taljenja ledenikov v poletnem času močno presega njihovo okrevanje v zimskih mesecih. Primer je islandski ledenik Vatnajökull, ki se zaradi podnebnih sprememb tali hitreje, kot se lahko obnavlja, opozarjajo raziskovalci, ki so analizirali posnetke, kajti ujeli so osupljivo hitrost taljenja ledu tretjega največjega ledenika na Islandiji.

V Sibiriji se zaradi neobičajno visokih temperatur že tretje leto zapored borijo z obsežnimi gozdnimi požari. Samo v nedeljo so gasilci našteli več kot 187 gozdnih požarov v Jakutiji, ruski avtonomni republiki. Njena prestolnica Jakutsk, sicer najhladnejše mesto na svetu, pa je bila ovita v dim.

Izumiranje vrst, pogostejši izbruhi bolezni, ekstremna vročina, propadi ekosistemov in drugi okoljski problemi se stopnjujejo hitreje kot pričakovano. Nepovratne podnebne spremembe bi lahko v prihajajočih desetletjih popolnoma spremenile življenje na Zemlji. To so črni scenariji Medvladega panela za podnebne spremembe Združenih narodov.

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo na taljenje ogromnega ledenika Pine na Antarktiki. Eden izmed najhitreje izginjajočih ledenikov na svetu jim zdaj povzroča še dodatne skrbi. Ledena polica na njegovem robu se namreč 'lomi na koščke', in to veliko hitreje, kot so pričakovali. Če se bo še naprej lomila s takšno hitrostjo, bi lahko to pomenilo kritičen dvig morske gladine na svetovni ravni.

Podnebne spremembe bi do leta 2050 lahko gospodarstvu povzročile za približno 7000 milijard evrov škode, kaže najnovejše poročilo organizacije Economist Intelligence Unit (EIU). Suše, poplave in manjši pridelek bi lahko ogrozile gospodarsko rast, pa tudi poškodovale infrastrukturo, opozarja poročilo.

Obdobje med letoma 2015 in 2019 je bila najtoplejša petletka, odkar so pred 150 leti začeli beležiti temperature, je svetovna meteorološka organizacija (WMO) zapisala v svojem poročilu. Povprečne temperature so bile za 0,2 stopinje Celzija višje kot v prejšnjih petih letih in za 1,1 stopinje Celzija višje kot v predindustrijskem obdobju.

Več tisoč ljudi še vedno prebiva na indijskem otoku Ghoramara, ki se je v zadnjih letih skrčil na le 4,5 kvadratnega kilometra površine. Gre namreč za enega od nizkoležečih izginjajočih otokov v območju Sundarbansa, ki se nahaja v delti Gangesa, Bhramaputre in Meghna.

Če človeštvo ne bo drastično zmanjšalo izpustov toplogrednih plinov, bo taljenje ledenikov do konca stoletja povzročilo občutno zvišanje gladine oceanov in več sto milijonov ljudi prisililo v selitev, kaže osnutek poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Strokovnjaki svarijo tudi pred hitrim taljenjem permafrosta.

Vročinski val, ki je minuli teden zrušil vročinske rekorde v petih evropskih državah, se zdaj zadržuje nad Grenlandijo in pospešuje taljenje otoške ledene plošče. Talilo naj bi se je že prek 50 odstotkov. Posledica bodo velike izgube ledu na Arktiki, pa dvig morske gladine, ki ima lahko usodne posledice.

Prihodnost temelji na trajnostnem razvoju, h kateremu pa moramo stremeti vsi: tako posamezniki, kot podjetja in družba nasploh. Le tako bomo lahko zmanjšali ogljični odtis in razbremenili naše okolje ter našim zanamcem zagotovili bivanje v čistem in prijetnem okolju.

Naraščanje temperatur spreminja svet in medtem ko se nekaterim območjem Zemljem obeta, da bodo postala negostoljubna do ljudi, gredo drugod v nasprotno smer. Kot napovedujejo znanstveniki, bi zaradi podnebnih sprememb utegnili večji deli azijskega dela Rusije postati do poznega 21. stoletja primerni za življenje ljudi.

Permafrost na Arktiki se odtaja kar 70 let hitreje, kot so pričakovali znanstveniki. Strokovnjaki opozarjajo, da je to znak, da se globalna podnebna kriza povečuje hitreje, kot so se bali. Taljenje permafrosta bi imelo velike posledice na vreme in podnebje tako na Arktiki kot po svetu.

Kjer je bil prej led, je raziskovalce na Grenlandiji pričakala voda. Zgornja plast ledu se je namreč stalila, zato so morali z vlečnimi psi broditi po morju, da so prišli do svojih privezov in opreme vremenske postaje. Nastal je izjemen posnetek psov, ki "hodijo po vodi" – dokaz, da se ledena plošča vse hitreje tanjša. 

Znanstveniki se bojijo, da se bo višina svetovne morske gladine zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki dvignila precej več, kot so napovedovali. Doslej je namreč 'veljalo', da bo maksimalna višina dviga do leta 2100 do enega metra, zdaj pa so v primeru črnega scenarija napoved podvojili. V Sloveniji se je morska gladina od leta 1961 dvignila za 10 cm.

Medtem ko znanstveniki svarijo, da je treba ustaviti taljenje morskega ledu in podnebne spremembe, je državni sekretar ZDA Mike Pompeo rekordno taljenje ledu na Arktiki označil za veliko gospodarsko priložnost: "Na območju je 13 odstotkov odstotkov še neizkoriščenih črpališč nafte, 30 odstotkov črpališč plina, obilo urana, redkih mineralov, zlata, diamantov, ..."

Če bodo emisije toplogrednih plinov naraščale s takšno hitrostjo kot doslej, se bodo ledeniki v Alpah do konca stoletja skorajda povsem stalili, svarijo znanstveniki.