suša

Iztekajoče se leto je zaznamovala peklenska vročina, ki je na mnogo delih sveta vztrajala precej dlje kot običajno. Hudourniške poplave so odplavljale zemljo in življenja, narava je svoj neusmiljeni obraz avgusta pokazala tudi v Sloveniji. Gozdni požari po svetu so neusmiljeno goltali vse pred seboj. Posledice podnebnih sprememb so ujete tudi v objektive fotografov. In prizori so pretresljivi.

Skupina 200 podnebnih znanstvenikov svari pred petimi hkratnimi podnebnimi točkami preloma v boju proti podnebnim spremembam, ki bi lahko imele uničujoče posledice za človeštvo, vključno z množičnimi selitvami, finančnim propadom in bojem za hrano, saj se planet segreva hitreje od predvidevanj. Propad velikega Atlantskega toka v kombinaciji z globalnim segrevanjem bi na primer lahko povzročil izgubo polovice svetovnih površin za gojenje pšenice in koruze.

V Barceloni in okolici se spoprijemajo s hudo sušo. Katalonske oblasti se bojijo, da bodo morali vodo v prihodnjih mesecih mestu dostavljati z ladjami. Prižgali so vse alarme, saj jim, kot pravijo, izredno stanje zaradi suše morda grozi že v naslednjih tednih. Zato so še zaostrili omejitve za porabo vode.

Bolivijo pesti tako huda suša, da je gladina jezera Titikaka padla na zgodovinski minimum. Po nekaterih ocenah gladina vode tega najvišje ležečega plovnega jezera na svetu vsak teden upade za 1 do 3centimetre. Presihanje jezera pa ima katastrofalne posledice za več milijonov ljudi, ki živijo ob njem.

Vrček piva čez nekaj let morda ne bo več takšnega okusa in vonja, kot ste ga vajeni. Podnebna kriza že danes spreminja okus in kakovost evropskega piva, svarijo znanstveniki. Količina in kakovost hmelja bosta namreč do leta 2050 pomembno padali, če se pridelovalci ne prilagodijo na višje temperature, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Največji padec v količini pridelanega hmelja v Evropi so raziskovalci zaznali prav v celjski regiji.

V zadnjih 300 letih je bila uničena polovica mokrišč v Evropi, ZDA in na Kitajskem, pri čemer so nekatera območja – vključno z Združenim kraljestvom, Irsko in Nemčijo – izgubila več kot 75 odstotkov mokrišč, poroča Guardian. Kot so ocenili raziskovalci, je skupno na globalni ravni izginilo območje v velikosti Indije.

Življenjsko ogrožajoča vročina bi lahko do leta 2100 prizadela dve milijardi ljudi, ugotavljajo raziskovalci. Katere države so najbolj ogrožene? Globalno segrevanje bo milijarde ljudi pregnalo iz njihove 'podnebne niše', v kateri je človeštvo cvetelo tisočletja, opozarjajo znanstveniki.

Francija se je znašla v primežu suše. Obeti za poletje so vroči. Napovedujejo, da bo to poletje še bolj sušno kot lani, saj ima država še nižje ravni podzemne vode. Zaradi zgodovinsko suhe zime izsušena tla niso mogla sprejeti dovolj vode pred vročimi meseci, ki se obetajo. Še posebej prizadeta je regija v vzhodnih Pirenejih, kjer bodo razglasili krizno stanje, med ukrepi pa bo tudi prepoved prodaje bazenov.

Suša na stari celini se nadaljuje in prebivalci nekaterih delov Evrope s strahom zrejo v poletje. Še vedno pomnijo lansko poletje, ko so bili deli Evrope tako izsušeni, da je bila uporaba pitne vode omejena. Najhujši obeti so za Španijo, Italijo in Francijo. Prebivalci nekaterih regij pa se že pospešeno pripravljajo za primer, če bi se sušni scenarij lanskega leta znova ponovil.

Bogate soseske z razkošnimi bazeni in bahajočimi se zelenicami ter sijoče opranimi avtomobili povzročajo, da imajo revnejše skupnosti v afriških mestih slabši dostop do vode ali pa ga sploh nimajo, opozarjajo znanstveniki. Nove raziskave namreč kažejo, da je družbena neenakost pogostokrat spregledan krivec za vodno krizo v afriških mestih. Na pomanjkanje vode v tem delu sveta ne vplivajo le podnebne spremembe in suša, izpostavljajo. Neenakost pri porabi vode pa je težava po vseh svetovnih mestih, še svarijo.

Kostanjev med je že od nekdaj znan kot pravi tekoči eliksir zdravja. Slovenski raziskovalci so tri leta preučevali lastnosti kostanjevega medu, pri čemer pa so se osredotočili na uporabo medu v medicinske namene. In ugotovitve so optimistične. Kostanjev med čaka pestra prihodnost, ocenjujejo. V Sloveniji ga v dobrih letih pridelajo okoli 2000 ton.

Jezero Montbel je dih jemajoče turkizno jezero, ki se razteza ob vznožju Pirenejev. Je pomembno zatočišče za živali, pomemben vir namakanja za kmete in vode ter raj za turiste. Toda po najbolj suhi zimi v več kot šestih desetletjih je le še senca samega sebe.

Raziskovalci opozarjajo, da so vodne razmere na stari celini za zdaj zelo negotove. Države po vsej stari celini so se tako s strahovi pred sušo borile tudi pozimi. Malo dežja in sneženja namreč pomeni, da se že tako nizke zaloge v sicer običajno mokrem obdobju niso obnovile. Zaradi izjemno suhe in tople zime ter podpovprečne snežne odeje so razmere zaskrbljujoče zlasti v Franciji, Španiji in severni Italiji.

Požari, spreminjanje gozdnih površin v monokulture poljščin, izsekavanje gozdov in pomanjkanje vode so privedli do degradacije 38 odstotkov amazonskega deževnega gozda. Znanstveniki svarijo, da se čas izteka in da je treba pljuča sveta zaščititi zdaj.

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Leto smo začeli z rekordnimi temperaturami, še vedno pa je živ spomin na naravne katastrofe in ekstremno vreme v lanskem letu. Smrtonosne poplave v Pakistanu, ki so dobesedno preplavile državo, so le primer izjemno dragih naravnih katastrof, s kakršnimi se je svet soočil lani in ki so v prvi vrsti terjale človeška življenja in domove.

Leto 2022 je bilo leto podnebnih ekstremov, ki so zajeli in pretresli cel svet, tudi Evropo, ki se je v poletnih mesecih kuhala in borila z ognjenimi zublji ter zgodovinsko sušo. Poglejte, kako so podnebne spremembe videti skozi fotografski objektiv.

Nepredvidljivi in ekstremni vremenski vzorci grozijo tudi kakovosti najbolj priljubljene opojne tekočine na svetu. Do leta 2050 se bodo vremenske razmere v državah, kjer pridelajo največ kave, močno spremenile. Letošnje leto je bilo razočaranje za pridelovalce kavovca v Keniji.

Na svetu živi več kot osem milijard ljudi. Ob tem mejniku smo lahko brali svarila o tem, da je naraščanje populacije gonilna sila podnebnih sprememb. Pa je res tako? Številni podnebni znanstveniki opozarjajo na rasističnost te predpostavke in na dejstvo, da je mnogo večja težava prekomerna in nesorazmerna potrošnja razvitih držav. V Afriki tako živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida.

Podnebne spremembe – visoke temperature, vročinski valovi, nevihte, poplave, vedno nižje gladine vode. Zaradi tega pa – pomanjkanje hrane in čiste pitne vode. S slednjim se že spopadajo države Bližnjega vzhoda. Nekatere z vodnimi viri ravnajo 'sebično' – na reki postavijo jez, s tem pa vodne vire odvzamejo drugi državi. Kritično je na treh točkah, hidrolog Duried Mahasneh pa opozarja, da je voda postala nov vir orožja. "Nujen je dialog in izobraževanje o podnebnih spremembah," je izpostavil.

To poletje smo bili med drugim priča uničujočim poplavam, ki so Pakistan spremenile v reke, odnesle več kot 1700 življenj in domove 33 milijonov ljudi, za seboj pa pustile približno 10 milijard evrov škode. Toda Pakistan v skupnem merilu izredno malo prispeva k podnebnim spremembam, ki napajajo podnebno krizo, prav tako kot večina držav v razvoju, kjer prebivalci in okolje trpijo najhujše posledice zaradi izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja planeta razvitih držav. Naravne katastrofe po vsem svetu, ki jih poganjajo podnebne spremembe, porajajo številna vprašanja, najbolj pereče pa je, kdo bi moral plačati za razdejanje in opustošenje, ki ga puščajo za seboj. Svetovni voditelji naj bi v to jabolko zagrizli na tokratnem COP27 v Egiptu.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

V Zimbabveju bodo, da bi jih rešili pred ekstremno sušo, preselili več kot 2500 divjih živali iz rezervata na jugu do rezervata na severu države. Podnebna kriza je tako zdaj postala največja grožnja divjim živalim. Kot ocenjujejo strokovnjaki, jih posledice podnebnih sprememb namreč ogrožajo bolj kot krivolov.

V podrobni analizi trimesečnega poletnega obdobja od junija dalje britanska meteorološka agencija ugotavlja, da je v Angliji povprečna poletna temperatura letos znašala 17,1 stopinje Celzija. S tem je letošnje poletje postalo eno od dveh najbolj vročih v zgodovini Anglije.

Letošnje poletje so zaznamovali vročinski valovi in suša. Iz presušenih strug največjih rek, ki so ključne za preživetje v Evropi, so pogledali celo starodavni kamni lakote, ki svarijo pred pomanjkanjem zaradi (pre)nizkega vodostaja, izpod površja Donave pa so se prikazale nacistične ladje iz časa druge svetovne vojne. Svetovni sklad za naravo (WWF) opozarja, da 17 odstotkom prebivalcev Evrope do leta 2050 preti hudo pomanjkanje vode, če odločevalci ne bodo takoj reagirali. Najbolj izpostavljeni evropski državi sta Grčija in Španija. V naši regiji je tveganje zelo nizko, a pomanjkanje vode kjerkoli na celini vpliva na gospodarstvo celotne Evrope, svarijo.

Gladina Gardskega jezera je na najnižji ravni v zadnjih 15 letih. Suša je razgalila bele skale, ki jih sicer prekriva voda. Tudi nekatera najbolj znana švicarska jezera so na rekordno nizki ravni. Posledice suše občutijo marsikje po Evropi, saj so mnoge reke in potoki skoraj presahnili.

Okolje v Avstraliji je v pretresljivem stanju in se še poslabšuje, ob tem pa se sooča z vse večjimi pritiski zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in rudarjenja, so opozorili v poročilu za leto 2021. Avstralske oblasti poročilo o stanju okolja pripravijo na vsakih pet let.

Po dveh zaporednih letih suše je na Afriškem rogu zaradi pomanjkanja hrane ogroženih že 18,4 milijona ljudi. Po napovedi Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev bi se do septembra število prizadetih v Keniji, Etiopiji in Somaliji lahko povzpelo na 20 milijonov.

Medtem ko se tako Južna kot Severna Koreja soočata s spomladansko sušo, ki je ena večjih v zadnjih desetletjih, pa se glasbenik Psy na to očitno to ne ozira. Za vsakega od svojih poletnih koncertov, ki se vračajo po letu 2019, namerava porabiti 300 ton vode.

Suša v Iraku je razkrila ruševine približno 3.400 let starega mesta, ki so se pojavile, ko se je drastično izpraznil zbiralnik vode. Kot ugotavljajo arheologi, je bilo mesto porušeno okoli časa vladanja egiptovskega kralja Tutankamona.