sposobnost

Od danes živimo na račun prihodnosti. Obeležujemo namreč svetovni dan ekološkega dolga – točko v letu, ko človeštvo porabi vse naravne vire, ki jih lahko Zemlja v enem letu obnovi. In to točko smo letos dosegli kar osem dni prej kot lani. Človeštvo trenutno porablja vire, kot da bi imeli na voljo 1,8 planeta, čeprav bi za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti morali živeti v okviru pol planeta. Slovenija pa je z ekološkim zadolževanjem pričela že aprila. Letošnji datum tako znova razkriva zaskrbljujoče dejstvo: potrebe ljudi že dolgo presegajo zmožnosti planeta, da jih vzdržuje.

So morske glive novo orožje v boju proti podnebni krizi? Znanstveniki na Havajih imajo na prvi pogled nekoliko nenavadno rešitev za boj v plastični krizi. Vrsto morskih gliv trenirajo, da bi razvile apetit za oceansko plastiko. In, kot kažejo prvi rezultati, imajo raziskovalci dober razlog za optimizem.

Vlažni robčki in baloni so med desetimi najpogostejšimi plastičnimi odpadki za enkratno uporabo, s katerimi so posejane evropske plaže. Španija se je odločila, da bo prepovedala metanje vlažnih robčkov v stranišče in balone za enkratno uporabo. Nadejajo se, da bodo tako zaščitili svoje reke in morja pred onesnaženjem s plastiko.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Tropski gozd po svetu izginja z osupljivo hitrostjo: lani je vsako minuto izginilo območje tropskega deževnega gozda v velikosti 18 nogometnih igrišč, kar je največ v zadnjih najmanj 20 letih, ugotavlja poročilo Global Forest Watch. Glavni razlog za krčenje tropskih gozdov so bili tokrat prvič požari, znova se slabšajo tudi razmere v Braziliji.

Na svetu obstaja okoli 60 vrst morskih trav, samo štiri vrste pa izvorno uspevajo v Evropi – in prav vse najdemo tudi v slovenskem morju. Med najbolj posebnimi je t. i. pozejdonka, ki je marsikje v Sredozemskem morju že izginila, pri nas pa se je ohranila na kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Ob manjši zaplati pri Gradežu, naj bi bilo to tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. Morski travniki so na splošno pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja ter so pomemben habitat za številne organizme, zato jim nekateri rečejo kar "vrtec za morske živali". Žal pa imajo kopalci do morske trave pogosto negativen odnos, ogrožajo pa jo tudi odpadki, ki prekrivajo morsko dno.

Pod turkiznimi vodami svetovnih oceanov se skrivajo žalostne podobe. Grebeni, ki so nekoč spominjali na pisane podvodne deževne gozdove, so opustošeni. Beljenje koral oziroma t.i. deževnih podvodnih gozdov je zajelo kar 84 % oceanskih grebenov. Gre za najbolj intenziven pojav beljenja koral v zgodovini doslej, opozarjajo znanstveniki. 'Če ne ustavimo segrevanja, bo naša generacija priča izumrtju Velikega koralnega grebena,' so pesimistični.

Dele Jadrana na Hrvaškem so preplavile dih jemajoče formacije nenavadnih bitij. Gre za želatinaste organizme imenovane salpovci, ki se klonirajo, kar jim omogoča eksponentno rast v populacijah v izredno kratkem času. Ustvarjajo kolonije, ki so lahko dolge več metrov. Morskih biologov pojav ne skrbi.

Dnevni globalni obseg morskega ledu se je februarja znižal na rekordno nizko raven. Skupni obseg ledu okoli severnega in južnega tečaja je v začetku februarja dosegel nov dnevni minimum, je sporočila služba EU za podnebne spremembe C3S Copernicus.

Srednjeveško trgovsko središče v severni Mavretaniji je bilo stoletja znano po živahnem vrvežu. Obiskovali so ga pesniki, modreci, trgovci. Tu je tudi dom številnih knjižnic, ki hranijo na tisoče dragocenih rokopisov, ki pričajo o neki drugi dobi. A zdaj je na robu propada. Pesek iz Sahare se zadnja leta namreč vedno bolj kopiči in že dolgo prekriva jedro starodavnega mesta iz 8. stoletja, pa tudi soseske na njegovem robu. Prebivalci so obupani – puščava je naša usoda, pravijo.

Izgubili smo kar 85 odstotkov t.i. ledvic sveta. Svetovni dan mokrišč je dan rdečega alarma, saj so mokrišča eden ključnih ekosistemov, ki jih potrebujemo za ohranitev pitne vode, za zaščito pred poplavami in hkrati sušami, za blaženje podnebnih sprememb in ohranitev življenjskih vrst, svarijo v inštitutu Revivio. A kljub temu se nekatere slovenske občine zavedajo pomena teh naravnih biserov.

Modra rakovica, ki je postala strah in trepet v sosednji Italiji, se širi tudi v Sloveniji. Invazivna vrsta pustoši po morskem ekosistemu, saj je izredno agresivna pri boju za prostor in plenjenju. V Krajinskem parku Strunjan so v dveh mesecih in pol izlovili 278 osebkov modre rakovice, med njimi pa je bilo tudi več samic, ki so na trebuhu nosile jajca.

Danes obeležujemo neslavni dan - svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Letos je ta dan nastopil dan prej kot lani, kar pomeni, da smo še dan prej presegli obnovitveno sposobnost našega planeta.

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Vse kaže, da bo po kavi, avokadu, pivu, tekili in prosecu ogrožena še ena priljubljena razvada – sladkarije. Podnebna kriza namreč vpliva tudi na pridelek sladkorja, ki se je zato na trgu že močno podražil. Cene sladkorja so bile lani namreč najvišje v zadnjih 12 letih, to pa se ponekod že pozna tudi na cenah sladkarij na trgu.

Na Antarktiki so ugotovili prve primere ptičje gripe tipa H5N1. Znanstveniki so pojav bolezni 'na koncu sveta' označili za katastrofalen. Skrbi jih, kako se bo virus obnašal med izolirano populacijo pingvinov in drugih divjih živali, ki mu nikoli doslej niso bile izpostavljene. Za zdaj je vpliv virusa na populacije še neznanka.

Obeležujemo globalni dan ekološkega dolga. To pomeni, da odslej živimo na 'rezervo'. Porabili smo namreč vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.

Najnovejši razpoložljivi podatki iz 50 držav kažejo, da je približno vsak drugi otrok v Evropi in Srednji Aziji izpostavljen pogostim vročinskim valovom. To je dvakrat več od svetovnega povprečja, kjer je temu izpostavljen vsak četrti otrok.

Podjetja in posameznike, ki onesnažujejo britanske reke in druge ekosisteme, lahko po novem doletijo globe v neomejeni višini, je sporočila britanska vlada. Trenutna omejitev denarnih kazni bo torej odpravljena, je ob široki podpori javnosti odločila vlada.

Znanstveniki z različnih koncev sveta dokazujejo, kar mnogi ljudje v vsakodnevnem življenju intuitivno zaznavamo sami: bivanje človeka v naravi ali zgolj zrenje vanjo krepi imunski sistem, pomaga premagovati stres, mentalno iztrošenost in depresijo, torej blagodejno vpliva na telo, čustva in možgane, ter da lahko človeka celo osreči. Zakaj in kako spodbujati naše najmlajše, da ekrane in sedenje v notranjih prostorih zamenjati za raziskovanje gozda, tudi pozimi in jeseni, smo se pogovarjali z gozdno pedagoginjo dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Življenjsko ogrožajoča vročina bi lahko do leta 2100 prizadela dve milijardi ljudi, ugotavljajo raziskovalci. Katere države so najbolj ogrožene? Globalno segrevanje bo milijarde ljudi pregnalo iz njihove 'podnebne niše', v kateri je človeštvo cvetelo tisočletja, opozarjajo znanstveniki.

Se kdaj vprašate, kako je biti v koži nekoga, ki ne vidi, ne sliši, ne more hoditi, ali se spopada s kakšno drugo težavo? Naš svet ni narejen po njihovi meri, zato pogosto za vsakodnevne opravke potrebujejo pripomočke, pomočnike in veliko razumevanja okolice. Kaj lahko vi storite, da jim olajšate vsakdan? O svojih težavah so spregovorili ljudje, ki se soočajo z različnimi izzivi, kot so slepota, gibalna oviranost, duševne motnje ... V seriji pogovorov so iskali rešitve za bolj vključujočo družbo in na podlagi teh je nastal priročnik Vključenost za vsakogar s praktičnimi nasveti in priporočili, ki pomagajo družbo narediti bolj dostopno vsem.

Morske ptice, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo novo bolezen, ki so jo poimenovali plastikoza, imajo brazgotine na prebavilih zaradi dolgotrajnega uživanja plastičnih odpadkov. Znanstveniki iz Naravoslovnega muzeja v Londonu pravijo, da bo povsem nova bolezen plastikoza, ki prizadene prebavni trakt, verjetno prizadela tudi druge vrste ptic, poroča Guardian.

Požari, spreminjanje gozdnih površin v monokulture poljščin, izsekavanje gozdov in pomanjkanje vode so privedli do degradacije 38 odstotkov amazonskega deževnega gozda. Znanstveniki svarijo, da se čas izteka in da je treba pljuča sveta zaščititi zdaj.

Maja Kuzma Ganić je marsikaj. Mama, partnerka, novinarka, pisateljica, motivatorka, inštruktorica, usmerjevalka, bivša košarkašica, tolmačica slovenskega znakovnega jezika ... Ob vsem tem je težko verjeti, da ne sliši.

Na svetu živi več kot osem milijard ljudi. Ob tem mejniku smo lahko brali svarila o tem, da je naraščanje populacije gonilna sila podnebnih sprememb. Pa je res tako? Številni podnebni znanstveniki opozarjajo na rasističnost te predpostavke in na dejstvo, da je mnogo večja težava prekomerna in nesorazmerna potrošnja razvitih držav. V Afriki tako živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

Letošnje leto je zaznamovala peklenska vročina. A kot vse kaže, kot to poletje opozarjajo tudi mladi podnebni protestniki, je bilo to najverjetneje najhladnejše poletje do konca naših življenj. Zaradi poslabšanja podnebnih sprememb bo 'nevarna vročina' v prihajajočih desetletjih najverjetneje prizadela večino sveta vsaj trikrat pogosteje, kot smo tega navajeni doslej, ugotavlja tudi nova raziskava. In to pod pogojem, da nam uspe doseči zastavljene cilje pariškega podnebnega sporazuma. Sicer bo pogostost ekstremnih temperatur, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja, še toliko večja, svarijo raziskovalci.