seznam

Raziskovalce v Južni Afriki je presenetil gekon, ki se je pred očmi sveta skrival več kot 30 let. Znanstveniki so menili, da je izumrl, nekateri celo niso verjeli, da je kadarkoli živel in da je njegov obstoj le mit. Zdaj so navdušeni nad malim plazilcem, ki se je znova pojavil.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Zelišča, korenje, solata, blitva, različne zelenjave, maline in jagode ... Vse to uspeva na mobilnih vrtičkih mladih vrtnarjev. Malčki iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica so se že pri rosnih letih navdušili nad vrtnarjenjem. Tako že obvladajo osnove vrtnarjenja, prav tako pa so pridobili znanje o različnih vrstah rastlin in njihovem razvoju. Projekt jih je tudi učil skrbi za okolje in trajnostnega ravnanja z viri. Udeležba v projektu pa je otroke spodbudila tudi, da se povežejo s starimi starši, kar je okrepilo medgeneracijske vezi. Največ pa je vreden nasmeh na njihovih obrazih, ko uživajo v sadovih lastnega truda.

Ogromen gozdni požar je uničil na tisoče hektarjev avstralskega narodnega parka Budj Bim. Za seboj je pustil opustošenje, še posebej hude posledice pa je imel na tamkajšnjo populacijo koal. Te so bile opečene, žejne in sestradane. Oblasti so se odločile, da živali kar evtanazirajo, preden te ostanejo brez hrane in pijače zaradi škode na pogorelem območju. Iz helikopterjev tako streljajo nanje, da jih usmrtijo. Številni tej metodi nasprotujejo.

Zagotovo ste kakšno pomlad svoje oči razvajali s pogledom na velikonočnico, ki ima v Sloveniji prav poseben pomen. A ta ima tudi 'brate in sestre'. Sodi v skupino kosmatincev, ki imajo izredno dobro strategijo preživetja. A kljub temu bodo počasi izginile in sodijo med ogrožene. Te rastline poleg podnebnih sprememb namreč izgubljajo bolj ali s preoranimi ali preveč zapuščenimi površinami. Kot da ne bi znali več ohranjati mozaične krajine, ki so jo naši predniki tako s pridom znali izkoriščati, da so pridelali vso hrano doma, pa je bila tedaj rastlinska pestrost in pogostost vrst bistveno večja, izpostavlja dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Verjetno ste že neštetokrat slišali, da zapirajte vodo med umivanjem zob. Kateri pa so še drugi načini varčevanja z vodo, ki lahko prihranijo zavidljivo število litrov tekočega bogastva, pa jih morda še ne poznate ali nanje preprosto ne pomislite?

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo preverili, kako z malimi koraki na pot do energetskih prihrankov. Ali katerega izmed njih že upoštevate? Ali ste vedeli, da lahko zaradi napačnih navad v gospodinjstvu porabimo do 30 do 40 % več energije, kot če bi ravnali premišljeno, s tem pa povzročamo nepotrebne izpuste toplogrednih plinov? In da lahko denimo z zvišanjem sobne temperature poleti za 1 stopinjo Celzija prihranimo do 6 % rabe energije?

Poplave, neurja, vročinski valovi. Ekstremni vremenski dogodki, ki jim je botrovala podnebna kriza, so med letoma 1993 in 2022 po svetu povzročili več kot 765.000 smrtnih žrtev. Kot ugotavlja Indeks podnebnega tveganja Germanwatch, so kar tri evropske države na vrhu seznama tistih, ki so jih ekstremne vremenske razmere najbolj prizadele. To so Grčija, Španija in Italija.

Poročali smo, da je na tisoče invazivnih tujerodnih ptic zavzelo severno Italijo. Gre za svetega ibisa, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu. Iz svoje rodne Afrike se je razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. In tudi pri nas je že prisotna, zelo verjetno pa je, da se bo, če ne bomo sprejeli nobenih ukrepov, močno razširila tudi tu.

Podnebne spremembe grozijo tudi, da bodo povsem spremenile jedilnike s specialitetami. Poročali smo že, da imajo številna vina, pa kava in kakav negotovo prihodnost. A ta grozi tudi številnim priljubljenim gurmanskim poslasticam. Seznam delikates, ki lahko sčasoma izginejo iz krožnikov, se vedno daljša.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so pripravili nekoliko drugačno, a poučno pokopališče. Simbolično so nagrobnike postavili za v naravi izumrle rastlinske vrste v Sloveniji, ki pa jim jih je v Botaničnem vrtu uspelo ohraniti. Gre še za en dokaz o tem, kako dragoceno vlogo pri varovanju rastlinskih vrst v Sloveniji igra ljubljanski Botanični vrt.

Porumeneli gozdovi zaradi hrastove čipkarke, strah pred azijskim sršenom in modro rakovico, pa Japonski hrošč na počivališču Barje. To je nekaj odmevnejših primerov tujerodnih vrst, ki v zadnjem času skrbijo slovenske raziskovalce. Tujerodnih invazivnih vrst, ki povzročajo hudo gospodarsko in okoljsko škodo, bo vedno več, mi pa nimamo učinkovitega sistema za njihov nadzor, opozarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Ministrstvo pripravlja dopolnitve Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi končno uredil to področje, a kot svari Kusova, načrtovana dopolnila niso ustrezna in učinkovita. Če pa se sprejmejo v tej obliki, jih bo kasneje težko spreminjati in priložnost bo zamujena. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so medtem še vedno prepričani, da bodo dopolnitve učinkovite.

Zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se lahko kmalu pojavi tudi v Sloveniji, opozarjajo na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji ga za zdaj še niso opazili, na zavodu pa pozivajo javnost, da jim javi morebitna opažanja. Azijski sršen predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, opozarjajo.

V Južni Afriki leži otoček Marion, kjer pa še zdaleč ni vse tako idilično, kot bi sklepali iz fotografij, ki se prikažejo, ko na spletu poiščemo ta zeleni raj. Tam se namreč vsak dan bije bitka za preživetje. Na otok, ki kipi od življenja, so mornarji nekoč po nesreči prinesli invazivno vrsto miši. Ta pa je začela terorizirati avtohtone vrste na otoku. Pobudniki projekta, ki želijo otok rešiti iz krempljev plenilk, opozarjajo, da se situacija vedno bolj zaostruje. Če so miši najprej napadale zgolj jajca ogroženih albatrosov, ki so najbolj 'prepoznavni prebivalci' otoka, so zdaj postale tako agresivne, da dobesedno do smrti poglodajo mladiče in tudi odrasle ptice. Skočijo na nič hudega sluteče ptice in jih počasi glodajo. Rešitev pa: izkoreninjenje ali eradikacija vrste na otoku. A pri takšnih odločitvah je treba biti previden, svarijo strokovnjaki.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

Modra rakovica, ki je postala strah in trepet v sosednji Italiji, se širi tudi v Sloveniji. Invazivna vrsta pustoši po morskem ekosistemu, saj je izredno agresivna pri boju za prostor in plenjenju. V Krajinskem parku Strunjan so v dveh mesecih in pol izlovili 278 osebkov modre rakovice, med njimi pa je bilo tudi več samic, ki so na trebuhu nosile jajca.

Se tudi vi sprašujete, ali so oblačila s trgovskih polic varna ali morda vsebujejo ostanke kemikalij, ki so škodljive za naše zdravje? Čeprav Inšpekcija za kemikalije v Sloveniji ni zaznala prekomernih povečanj v oblačilih, je vsebnost kemikalij v oblačilih lahko zaskrbljujoča za zdravje ljudi, saj se lahko določene škodljive snovi absorbirajo skozi kožo, vdihavajo ali zaužijejo. Pri proizvodnji oblačil se namreč pogosto uporabljajo različne kemikalije in škodljive snovi, ki lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje, pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu. Zveza potrošnikov Slovenije tako poziva k obveznemu označevanju nevarnih kemikalij v oblačilih.

Strokovna javnost je enotna, da je pojav najbolj nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih le vprašanje časa. V primeru, da njihove ustalitve in razširjanja ne bomo uspeli omejiti, so predvidene posledice lahko obsežne – tako iz vidika ekonomskih škod kot tudi vpliva na ekološke in socialne funkcije gozdov, opozarja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. "Zdravje gozdov ni samoumevno. Za to, da bodo naši gozdovi lahko tudi v prihodnosti nudili vse dobrine in storitve, smo odgovorni vsi," poudarja.

Na rdeči seznam ogroženih vrst IUCN so dodali več kot 1000 novih vrst. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave zdaj izumrtje grozi že več kot 45.000 vrstam. Med ogroženimi vrstami se je znašel tudi bornejski slon. Še posebej velik upad pa so utrpeli plazilci na Kanarskih otokih in na Ibizi, poudarja Mednarodna zveza za varstvo narave.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Si želite sončne elektrarne pa nimate svoje strehe? Nekateri so se znašli po svoje in v Evropski uniji je mogoče videti kopico dobrih praks, kako se lahko prebivalci vključujejo v zeleni energetski prehod. Nemčijo je zajel val 'solarizacije' balkonov. Sledijo pa ji tudi Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Luksemburg.

Novo poročilo Združenih narodov razkriva, da je več kot 4000 prostoživečih vrst še vedno tarča tihotapcev. In to kljub prizadevanjem za omejitev trgovine s prostoživečimi živalmi po vsem svetu. Večina vrst, ki se znajdejo v krempljih tihotapcev, je ogroženih. Največkrat zasežene vrste so korale, kar predstavlja še dodatno grožnjo za organizme, ki so že močno na udaru podnebnih sprememb, ugotavljajo ZN.

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Vse prevečkrat se odgovornost za okolju prijaznejše ravnanje prelaga na končne uporabnike, opozarjajo Ekologi brez meja. A vsaj, ko govorimo o nakupovalnih navadah, je veliko odvisno tudi od same ponudbe in tega, kako sami trgovci potrošnikom olajšajo bolj trajnostne izbire. Prav to so si za enega od ciljev v okviru trajnostne strategije zastavili v Spar Slovenija, kjer so ob svetovnem dnevu Zemlje pripravili vodnik za trajnostno nakupovanje. In eden od korakov k spreminjanju navad je tudi umik brezplačnih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo.

Skupina znanstvenikov in veterinarjev opozarja, da evropski, predvsem francoski, apetit po žabjih krakih ogroža dvoživke v Aziji in jugovzhodni Evropi. Pozivajo k boljši zaščiti vrst, s katerimi se najpogosteje trguje za kulinarične poslastice. Dvoživke so namreč ene izmed najpogostejših vrst na rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN.

Se vam je pokvaril radio, pečica, fen? Ste nameravali zaviti v najbližjo trgovino, staro napravo pa odvreči na smetišče? Pomislite še enkrat in preverite, kako lahko svojemu aparatu podaljšate življenje. Zato pa vam bo naš planet še kako hvaležen.

Evropa je odprla nova stran v zgodovini in napovedala oster boj okoljskim kriminalcem. Evropski poslanci so sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj proti okolju in strožje sankcije. Ta zajema tudi nezakonito trgovino z lesom, izčrpavanje vodnih virov in dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom. Okoljskim kriminalcem po novem grozi do deset let zaporne kazni.

Zakladi so vedno pred domačim pragom, treba jih je le prepoznati, pravi direktor botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Ste že slišali za zvezdico, Ljubljano, goro in netopirja? To so sorte slovenskih zvončkov, ki v tujini in pri nas dosegajo visoke cene, saj so izredno cenjene. Za dragoceni bel šopek bi tako lahko odšteli malo premoženje, slovenski zvončki namreč stanejo več sto evrov. 'Rekorder' pa je za beli zaklad sorte 'Nova Gorica', ki je na dražbi odštel 513 evrov. Te lepotce pa si lahko ogledate prihodnji konec tedna na tradicionalnem Festivalu zvončkov v botaničnem vrtu v Ljubljani.