semena

V teh negotovih časih, ko na trgovinskih policah zaradi strahu pred pomanjkanjem zmanjkuje olja in moke, se zdi, da je začela vsa država razmišljati o samooskrbi. Kako samooskrbni smo na ravni države in kaj je to naravno kmetovanje?

V letu 2021 so znanstveniki prepoznali, opisali in poimenovali več kot 200 novih rastlin in gliv. Mnoge od njih pa so že ogrožene. Med njimi so tudi orhideja, ki raste v popolni temi, in vrsta tobaka, ki s svojimi lepljivimi žlezami privablja in ubija majhne žuželke. V letošnjem letu pa so po igralcu in okoljevarstveniku Leonardu DiCapriu poimenovali novo odkrito vrsto drevesa.

Prehranska varnost se prične z zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Eko civilni iniciativi Slovenije. Potem ko so skoraj dve leti državo opozarjali, kako pomembno je ohraniti semenarski center (SPC PTUJ), kjer ohranjajo avtohtona semena, a je ta prešel v roke tujega lastnika, je država storila prvi korak za njegov odkup. Kupnina za prenos premoženjske celote SPC Ptuj je državo stala 547.000 evrov. Upanje, da bomo ohranili še peščico ohranjenih slovenskih avtohtonih semen, tako še vedno ostaja. A kot svarijo v Ekoci, kjer potezo kmetijskega ministrstva sicer pozdravljajo, se jim, dokler v državi ne bo celovitega pristopa vse od semena pa do krožnika, slabo piše.

Koža je naš največji organ, a kljub temu nanjo pogosto pozabljamo in jo zanemarjamo. Posvečamo se koži na obrazu, mažemo si kožo na rokah in nogah, a za kožo je treba poskrbeti celostno in prav zato so še toliko pomembnejši redni pilingi, ki skrbijo za obnavljanje kože, ob tem pa jo tudi oskrbujemo. Slovenskima podjetnicama se je ob novici, da ob praženju kave luščine zavržejo, rodila ideja za nov izdelek.

V letošnjem letu znova predstavljamo osem novih podjetniških ekip in 21 inovativnih izdelkov. Njihove zgodbe boste lahko v oddaji Štartaj, Slovenija! od 3. oktobra spremljali vsako nedeljo na POP TV skupaj z voditeljico Mašo Pavoković.

Ljubljanski Botanični vrt se lahko pohvali z veliko prepoznavnostjo v svetu, s svojo zbirko živih rastlin in semensko banko ter 211-letno skrbjo za ohranjanje biodiverzitete pri nas, ponosno poudarjata vodja vrta dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak, s katerima smo se pogovarjali o tem, zakaj je Botanični vrt Univerze v Ljubljani pravi zaklad, ki pa ga žal, kot opažata, premalo cenimo. Že vrsto let se sooča s kadrovsko in finančno podhranjenostjo, a se kljub temu uvršča v sam svetovni vrh med botaničnimi vrtovi. In rastline so zelo dober ambasador Slovenije, poudarjata sogovornika.

Izgubili smo že 80 odstotkov slovenskih semen. Ostala nam je le še 'pest' domačih semen, ki so naša kulturna in naravna dediščina, ki jih odlikujeta kakovost in prehranska vrednost ter so ključ do prehranske varnosti. Kar 70 slovenskih avtohtonih vrst semen ohranjajo v SPC Ptuj. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, poudarjajo v Ekoci. Zakaj država tega strateško pomembnega centra, ki spada pod Semenarno Ljubljana, v letu dni, odkar je ta dobila novega tujega lastnika, še ni uspela odkupiti?

Skrivnostna mešanica avtohtonih slovenskih cvetlic lahko priroma k vam domov, če se odločite, da boste nekaj svojega časa darovali znanosti oziroma razvoju življenja tistih, brez katerih ljudje ne bi mogli preživeti – rastlin. Začel se je namreč vseslovenski projekt znanosti za državljane, v katerem bomo po vsej Sloveniji znanost sejali dobesedno. S poskusom sejanja cvetlic.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.