ribolov

Naravovarstvenica in znanstvenica Evangelista Apelis je na Papui Novi Gvineji začela prelomno modro-zeleno zgodbo. S svojo ekipo ji je uspelo nekaj lokalnih skupnosti prepričati, da ženskam, za katere velja prepoved potapljanja, vendarle dovolijo, da se lahko potopijo pod morsko gladino in tako varujejo njihove največje naravne zaklade – koralne grebene. Projekt si je prislužil prestižno okoljsko nagrado Združenih narodov za leto 2021.

Raziskovalci opozarjajo, da globalno segrevanje in vedno toplejše temperature morja za veličastne albatrose, ki veljajo za ene najbolj lojalnih in monogamnih vrst ptic, ne pomenita nič dobrega. Znanstveniki so namreč ugotovili, da ptice zdaj po hrano potujejo dlje, ker jim je na voljo manj hrane, so vedno bolj pod stresom, kar posledično ogroža njihove odnose in sposobnost razmnoževanja. Znanstveniki predvidevajo, da samice za naraščajoči fiziološki stres krivijo samce.

V morju zaliva Sveti Peter nedaleč od kraja Valun na otoku Cres so postavili prvi umetni ribji greben v primorsko-goranski županiji, so sporočili s sedeža županije na Reki. Projekt je namenjen predvsem ohranitvi podmorskih ekosistemov.

September je, vreme pa še vedno poletno, temperatura morja prijetna. A številni kopalci se ob vhodu v morje obotavljajo in z nezaupanjem pogledujejo v skupino 'sluzastih balončkov', ki so na prvi pogled videti kot meduze. To so rebrače, bližnje sorodnice meduz, ki pa nimajo ožigalk in v resnici za človeka, razen neprijetnega občutka ob dotiku, niso nevarne. Sluzaste rebrače, ki za nekatere kvarijo užitek ob osvežitvi v našem morju, so že nekaj časa stalen prebivalec našega morja. A plavalnih užitkov slovenskih kopalcev niso motile od nekdaj, so namreč tujerodna vrsta, ki se s Črnega morja širi po Mediteranu. Pa gre tudi za invazivno vrsto? Zgodba o ’vsiljivkah’ v naših morjih ni črno bela, izpostavlja Dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje NIB.

Slovenci dnevno zavržemo 350.000 plastenk, velik del pa jih konča v naravi. Zato so številna slovenska podjetja, Rotary Slovenija in posamezniki združili moči in začeli gibanje Adijoplastenka.si. Namen projekta je zmanjšati uporabo plastenk. Predstavitve projekta na Bledu se je udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da se gibanju pridružuje tudi predsedniška palača, kjer bodo skušali ukiniti uporabo plastenk.

Padec ravni kisika skozi čas v svetovnih jezerih dodatno ogroža sladkovodne ekosisteme in zaloge pitne vode, ugotavljajo znanstveniki. Sladkovodna biotska raznovrstnost tudi sicer upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %.

"Ribe iz avtomatov, ki jih jemo zdaj, ne moreš speči na gardeli. Vonj pa je umeten, kar začutiš, da je iz laboratorija. Normalen človek s tem ne more živeti." To je izsek iz znanstvenega monologa, ki nas popelje v prihodnost, v kateri bomo, če bomo nadaljevali z življenjskim slogom, ki še pospešuje podnebne spremembe, ribe morda nekoč dobili le še na recept. Znanstveni podnebni monolog je nastal pod okriljem WWF Adria, kjer so združili znanost in umetnost. Tako na inovativen način opozarjajo na posledice podnebnih sprememb in njihov vpliv na svetovna morja in oceane. Udobno se namestite in prisluhnite Borisu Cavazzi v intimni izpovedi ribiča, Petru Harlu in Receptu za tuno ter Tini Vrbnjak, ki vas bo popeljala v svet nevidnih žensk v ribiški industriji.

Marca letos je 300 organov 67 držav izvedlo tretjo letno akcijo 30 dni na morju, s katero odkrivajo nezakonita dejanja v povezavi z onesnaževanjem morja in rek. V 34.000 nadzorih so odkrili 1600 kršitev, je ta teden objavil Europol, ki je skupaj s Frontexom koordiniral evropski del akcije.

V restavracijah se na krožnikih še vedno znajdejo morski sadeži, ki so ogroženi. Dokler bo povpraševanje, bodo obstajali tudi načini za zagotovitev ponudbe, s tem pa delo za krivolovce in uničevalce narave. Čeprav v Sloveniji praktično ni nezakonitega ribolova, okolje ne pozna meja, in že 'skok' na sosednjo Hrvaško pokaže povsem drugačno sliko. Njihova zadnja pridobitev v boju proti nezakonitemu ribolovu je šest dronov.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z istimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. Kako lahko potrošniki pripomorejo k rešitvi rib v naših morjih?

Zaskrbljujoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, opozarja Svetovna organizacija za varstvo narave. Več kot polovici vrst morskih psov in skatov grozi izumrtje. Najbolj jih ogroža ribolov, ki je pogosto pretiran in tudi nezakonit, v zadnjih desetletjih pa tudi plastični odpadki.

Morsko dno je med drugim prekrito z izgubljenim in zavrženim ribolovnim orodjem, ki ogroža morsko raznolikost. Slovenska ekipa namerava v okviru projekta Dizro, ki se sofinancira iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, prepoznati in očistiti najbolj onesnažene lokacije slovenskega morskega okolja.

Letošnji svetovni dan oceanov poteka pod sloganom Skupaj zaščitimo in obnovimo naša morja, ki poudarja pomen aktivnega vključevanja vsakega posameznika in lokalne skupnosti k zaščiti in preprečevanju onesnaževanja morij, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor.

Več kot milijon živalskim in rastlinskim vrstam grozi izumrtje in to s takšno hitrostjo, kot še nikoli prej v zgodovini človeštva. Številne vrste so zaradi izginjanja habitata že zdaj na robu izumrtja. A še vedno lahko ustavimo propadanje narave in ohranimo tisto, kar imamo, poudarjajo strokovnjaki.