rešitev

Občina Hrastnik je prva slovenska občina, ki je svojim občanom in občankam ponudila možnost včlanitve v energetsko zadrugo, ki bo upravljala s 300-kilovatno sončno elektrarno. Na strehi Osnovne šole Narodnega heroja Rajka jo bodo postavili letos, možnost včlanitve bodo dobili občani ter tako zmanjšali energetsko odvisnost in račune za električno energijo.

V Kleti Brda, ki v Goriških brdih združuje 350 vinogradniških družin, so v sodelovanju z vinogradniki in partnerjema, družbama Telekom Slovenije in EFOS, vzpostavili pilotni projekt spremljanja škodljivcev v vinogradih na daljavo. Tako lahko pravočasno ukrepajo in vinograde zaščitijo, preden pride do škode, so zapisali v skupnem sporočilu.

Prvi župan v Veliki Britaniji, ki je razglasil podnebno krizo, se sooča z očitki, da je s potjo na TED konferenco v Kanadi po nepotrebnem ustvaril visok okoljski odtis. Preletel je namreč devet ur, da je imel 14 minutni govor o podnebni krizi. Kot so izračunali podnebni aktivisti, let iz Velike Britanije v Kanado ustvari 2.016 ton ogljikovega dioksida. Prepričani so, da bi njegov govor dosegel veliko večji učinek, če bi ga izvedel prek spleta.

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.

Družba Petrol je danes uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina. Polje z devetimi vetrnicami proizvaja okoli 96 gigavatnih ur električne energije na leto. To je druga Petrolova vetrna elektrarna na Hrvaškem; prva že nekaj let stoji v bližini Šibenika.

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo nihanju višine morske gladine. Razkrili so ga Združeni narodi v sodelovanju s podjetjem Oceanix, zraslo pa naj bi do leta 2025. To je le ena od možnih rešitev raziskovalcev za problem naraščanja morske gladine. Zaradi poplavljanja morja in erozije bi lahko v prihodnosti velik del svetovne populacije ostal brez doma.

Na družbenih omrežjih razburja nenavadna ideja, ki jo je navdihnila svetovna pandemija covida-19. Skupina študentov iz Velike Britanije je predstavila novo možno rešitev za zmanjšanje emisij metana, močnega toplogrednega plina, pri govedoreji. Zamislili so si, da bi lahko izpuste metana, ki jih povzroča govedo, uravnavali oziroma zmanjšali s posebnimi obraznimi maskami za govedo. Za idejo so dobili nagrado v vrednosti skoraj 60.000 evrov, ki jo bodo namenili za dodaten razvoj maske. Ideja pa je na družbenih omrežjih razburila številne uporabnike, ki poudarjajo, da je edina prava pot zmanjšanje količine mesa, ki ga zaužijemo, in ne omejevanje svobode živalim.

Nova raziskava kaže, da prehranjevanje z mesom iz 'laboratorija' in z nekaterimi alternativami, kot so denimo užitne žuželke, lahko vodi do občutnih prihrankov emisij in vode na globalni ravni.

Kemikalije iz sončnih krem se nalagajo v sredozemski morski travi, ugotavlja nova študija. UV filtri iz sončnih krem, ki jih uporabljajo kopalci in jih nato na dnu morja vsrka morska pozejdonovka, bi lahko imeli negativen vpliv na morski ekosistem, opozarjajo znanstveniki. Številne države so že prepovedale škodljive sestavine nekaterih sončnih krem.

Obeležujemo neslavni dan ekološkega dolga za Slovenijo. Tokrat je ta dan v Sloveniji prehitel celo dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, kar pomeni, da smo Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v letu dni. Do konca leta bomo tako živeli v ekološkem dolgu.

Po slikoviti španski železniški liniji Maresme se potniki že več kot 170 let prevažajo iz Barcelone do Costa Brave – a koliko časa bodo potniki lahko uživali v vožnji z vlakom, ki jih popelje 'po morju'?

Ob začetku svetovne pandemije, ko se je letalski promet praktično ustavil, se je na nebu okrepil poseben fenomen. Nebo so začela pogosteje preletavati prazna oziroma skoraj prazna letala. Kot so izračunali pri Greenpeacu, so t. i. leti duhov nad evropskim nebom ustvarili povsem nepotrebnih 2,1 milijona ton CO2, da bi letalski prevozniki zavarovali svoje slote na zanje pomembnejših letališčih. "Napol prazna letala, ki vzletajo in pristajajo zgolj zato, da letalske družbe obdržijo svoja mesta na strateško pomembnih letališčih, so najočitnejši pokazatelj dekadence in ležernosti, s katero se lotevamo podnebne krize," ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Nino Goryaevo, strokovnjakinjo za trajnostno modo v trgovini z druge roke Stara Šola in zdaj ekostilistko je življenje leta 2019 kot prostovoljko pripeljalo v Slovenijo. Prej uspešna odvetnica v Rusiji je bila na sodišču navajena zmagovati: "Delala sem za velika podjetja in branila njihove interese. Nekega dne sem se zbudila in to delo se mi je uprlo, saj se moje vrednote niso ujemale z vrednotami podjetij, ki sem jih zastopala. Želela sem se aktivno posvetiti ekološkim temam in aktivnostim, saj moramo na tem planetu ukrepati zdaj, za čakanje preprosto nimamo več časa." Z nami je delila nekaj nasvetov, kako lahko modne navdušenke in navdušenci svoje omare spremenijo v trajnostno naravnane in tako zmanjšajo okoljski odtis svojih modnih izbir.

V GZS po sredinem sprejemu zakona o varstvu okolja opozarjajo, da je za delovanje sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti ključen kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir ter učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami. Tako GZS kot zbornica komunalnega gospodarstva izpostavljata kratek rok za implementacijo rešitev.

V znamenitih vinogradnih, ki se idilično kopajo v kalifornijskem soncu, vinogradnikom na pomoč priskočijo prav posebne pomočnice. Kot po več letih poskušanja ugotavlja skupina študentov in tamkajšnji vinogradniki, so ptice lahko učinkovito orodje v boju proti škodljivcem. Tako so se s škodljivci kmetje borili že v zgodovini. In kar je najpomembnejše, za razliko od pesticidov, ki imajo škodljive učinke na zdravje ljudi in okolja, gre za popolnoma naravno rešitev.

Živali in rastline so pomemben del našega ekološkega sistema, poleg tega pa prispevajo k splošnemu, gospodarskemu, znanstvenemu in izobraževalnemu razvoju človeštva. A le, če lahko živijo in uspevajo v svojem naravnem okolju. Prav zato 3. marca obeležujemo lepoto in raznolikost prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Toplejši in daljši spomladanski dnevi že prebujajo naravo, ob prvem deževju pa se bodo predramile tudi številne dvoživke in se v večernem času iz kopenskih življenjskih prostorov pričele seliti v mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca. Pri tem lahko prečkajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množičnih povozov, opozarjajo v Informacijskem centru za varstvo dvoživk Slovenije. Leta 2021 so prostovoljci na 20 lokacijah na 40 kilometrih cest zabeležili skoraj 63.000 dvoživk. Dvoživkam lahko čez cesto pomagate tudi vi, a nujno poskrbite za cestno varnost.

Če ne bomo ustavili emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja, bo v prihodnosti le še ena od sedaj 21 lokacij sposobna gostiti zimske olimpijske igre. Kot namreč ugotavljajo raziskovalci, naraščajoče temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, pomenijo negotovo prihodnost za priljubljeni zimski spektakel športnih navdušencev. Težko bo namreč najti primerna mesta, ki bodo lahko zagotovila dovolj ledu in snega za izvedbo takšnega dogodka. Umetni sneg, ki se ga v velikih količinah poslužujejo tudi v Pekingu, za nastanek potrebuje ogromno vode, zato je njegova uporaba z okoljskega vidika sporna.

Številne letalske družbe so zadnja leta eksperimentirale z različnimi bolj ali manj trajnostnimi alternativnimi gorivi, a sintetični kerozin je relativno nov. Lahko je dobra rešitev za razogljičenje letalstva, če je proizveden iz zelenega vodika, ki je nato kombiniran z ogljikovim dioksidom, zajetim iz ozračja, ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus. A pozor, leta 2019 so t. i. trajnostna goriva predstavljala manj kot 0,1 odstotka goriva, ki so ga uporabile letalske družbe. Letenje kljub novih vrstam goriva ostaja sporno, saj bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti, poudarjajo v Focusu, kjer ponazarjajo, da le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 % emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 % svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo.

Prestolnica Indonezije ne bo več Džakarta, so pred kratkim sporočile oblasti. Ta namreč tone zaradi dvigovanja morske gladine, ki je posledica podnebnih sprememb, in se pogreza zaradi pospešenega črpanje podzemne vode za številno prebivalstvo. Predeli na severni obali otoka Java, kjer leži tudi Džakarta, pa tonejo tako hitro, da se tam utapljajo cele vasi. In tam prebivalci bijejo neutrudno bitko, da bi rešili tako žive kot mrtve.

Čeprav so v zadnjih letih zaprli več kot 280 deponij, jih na Tajvanu trenutno še vedno obratuje več kot sto. Okoli 70 deponij odpadkov leži na priobalnem območju, od teh pa jih je sedem tako rekoč tik ob morju. Okoljevarstveniki zato opozarjajo, da je treba poostriti nadzor nad temi odlagališči, saj se lahko onesnaženje hitro razširi v morje. Posnetki s terena kažejo, da se to že dogaja.

Kitajska je svet pred kratkim navdušila z uspešnim prižigom 'umetnega sonca'. Procesu zlivanja jeder, ki poganja Sonce in zvezde in ki ga želijo znanstveniki zagnati tudi na Zemlji, pravimo fuzija. To je zagotovo energija prihodnosti, saj gre za čist, varen in skoraj neomejen vir energije. Za gorivo bi potrebovali le litij in vodo, že liter vodika pa bi bil dovolj za toliko energije, kot je proizvede termoelektrarna s 10.000 tonami premoga, in delovanje ne bi povzročalo nobenih škodljivih izpustov. A prve komercialne fuzijske elektrarne lahko pričakujemo šele v drugi polovici stoletja, pojasnjuje vodja Slovenske fuzijske asociacije (SFA).

V okviru projekta Ceplafib, ki ga je koordiniral razvojni center orodjarstva Slovenije – Tecos, so raziskovalci razvili trajnostno alternativo za reševanje problema plastike za enkratno uporabo. Gre za nov material iz reciklirane plastike in vlaken iz zavrženega časopisnega papirja, ki so ga poimenovali ceplafib.

Kaj storiti z ostanki morske hrane, še posebej z lupinami školjk? To so se spraševali v restavracijah v Dubaju, kjer so doslej ti odpadki romali na odlagališča. Skupaj z lokalno šolo pa so našli rešitev za ponovno uporabo tovrstnih odpadkov: lupine školjk so vrnili tja, od koder so prišle, v morje. Iz njih gradijo koralne grebene.

Taljenje ledenikov lahko pripišemo globalnemu segrevanju ozračja in je tako ključni pokazatelj podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb in človeškem vplivu pri tem pa se je resno lotila tudi kultura. V Galeriji Jakopič bo od 18. januarja 2022 na ogled razstava Taljenje, ki opozarja na to problematiko. Izbrana umetniška dela obravnavajo vprašanje izginjajočih ledenikov in z različnimi umetniškimi sredstvi prikazujejo vpliv podnebnih sprememb.

Onesnaževanje je v bistvu antropogeni pojem. Kaj za nas pomeni, da je nekaj onesnaženo? Da so okoli nas – v vodi, zraku, tudi v zemlji, v tleh – snovi, ki nam škodijo. Take, ki vplivajo na naše zdravje.

Zagotovo ste se že kdaj soočili z dilemo, ali popraviti tisto vam ljubo, a že malce dotrajano torbico. Ali pa če še enkrat popraviti pralni stroj, saj ta ni več v garanciji, popravilo pa ni ravno poceni. Obrtniki, izurjeni za popravila, s cenami težko konkurirajo nizko cenovnim izdelkom na trgu, zato se včasih potrošniku na prvi pogled zdi, da se mu preprosto bolj splača izbrati nov izdelek, kot za popravilo plačati skoraj toliko kot nakup. Bi lahko trend obrnili v drugo smer, če bi, kot so to že leta 2017 storili na Švedskem, oklestili davčno stopnjo za popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov? Okoljske organizacije predlagajo nižjo davčno stopnjo v sektorju ponovne rabe in popravil v Sloveniji.

Ameriški milijarder Elon Musk je sporočil, da SpaceX začenja program, v okviru katerega bi razvijali tehnolgijo za črpanje CO2 iz ozračja, ki bi ga nato uporabljali za pogonsko gorivo za rakete. K sodelovanju je povabil vse zainteresirane.

''Zaradi podnebne krize smo vse bližje časom, ko bo samooskrba z vodo, energijo in hrano postala zelo pomembna,'' se zaveda Andrej Fideršek, ki bo v Žalcu porušil 130 let staro hišo, njene dele pa uporabil pri gradnji nove funkcionalne hiše brez odpadkov, ki se bo prilagajala podnebnim spremembam. Skupaj z arhitektko Jono Rak Koceli sta projekt prijavila na evropski razpis New European Bauhaus in med 2000 prijavljenimi osvojila prvo mesto, kar je Žalec postavilo na evropski zemljevid. Okoli hiše, ki bo predvidoma zgrajena naslednjo jesen, bosta namesto 'zelene puščave' zasnovala permakulturni gozd, Andrej pa želi sokrajanom ponuditi prostor, kjer si lahko izposodijo lopato, ki je nimajo, ali pa prevzamejo solato, ki bi sicer zgnila, vse zaradi zmanjševanja potrošništva in odpadkov. Pohištvo bo v prvi vrsti funkcionalno, saj si ne želi živeti "v izložbi z nobel pohištvom".