raziskovalci

Raziskovalci so na Floridi naredili študijo, v kateri so preučevali, ali se zdravila, ki prispejo v morje, kopičijo tudi v morskih živalih. Raziskava razkriva sledi 58 zdravil, med njimi so denimo opioidi in antidepresivi, v izjemno redki vrsti ribe z latinskim imenom Albula vulpes. Kot opozarjajo znanstveniki, Florida ni osamljen primer.

Nizozemski raziskovalci so v živalskih izdelkih v trgovinah in v krvi živali na farmah odkrili delce mikroplastike. Šlo je za manjšo, pilotno študijo, v kateri so uporabili manjši vzorec. Vplivi mikroplastike, ki so jo znanstveniki sicer marca letos prvič že odkrili v človeški krvi, na zdravje ljudi, so še vedno neznani.

Zgodilo se je to, na kar so znanstveniki IPCC opozarjali že dlje časa. In ni se zgodilo prvič. A takšne tragedije se hitro pozabijo, podnebne spremembe pa se ne ustavijo in v prihodnosti bodo terjale vedno višji davek, svarijo znanstveniki. Tokrat je odlomljeni ledenik na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih terjal vsaj sedem življenj. Tragedija se bere kot eno izmed številnih, večinoma preslišanih, opozoril klimatologov in glaciologov v zadnjih letih, ki svarijo pred posledicami podnebnih sprememb v gorskem svetu. Slovenija se segreva bolj kot druge države v EU. Kaj to pomeni za razmere v gorah? Kaj čaka obiskovalce veličastnega gorskega sveta v prihodnosti? Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita.

Zakaj je črna človeška ribica oziroma črni močeril tako pomembna za našo državo in kraški svet? Kot odgovarja Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave, v prvi vrsti zato, ker gre trenutno za edino podvrsto človeške ribice – najbolj slavne in znane slovenske živali, endemita, ki živi na vsega nekaj kvadratnih kilometrih plitvega belokranjskega ravnika, in ker je hkrati od svojega belega sorodnika tako zelo drugačen: ima ohranjen pigment, oči, drugačno morfologijo ... s čimer fantastično dopolnjuje že tako zanimivo zgodbo v svetovnem merilu izstopajoče slovenske jamske biodioverzitete.

Starodavni macesen, ki so ga ljubkovalno poimenovali 'pradedek' v južnem Čilu, bi lahko bil star več kot 5000 let, kaže nova raziskava. To pomeni, da bi bilo to najstarejše doslej odkrito drevo na svetu.

Strupen zrak, voda in tla so postali največja grožnja zdravju ljudi in našemu planetu, opozarjajo znanstveniki. Onesnaženje zraka in vode na globalni ravni terja na milijone življenj in je odgovorno za eno od šestih smrti na svetu, ugotavlja nedavna raziskava. Strokovnjaki opozarjajo na močan vpliv onesnaženja, ki ima ekonomske in tudi družbene posledice. Prav tako poudarjajo, da so podnebne spremembe povezane z izgubo biodiverzitete.

Bazni tabor pod goro Everest v Nepalu se pripravlja na selitev. Zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti se namreč tali ledenik, kar ogroža varnost na trenutni lokaciji.

Zdaj je tudi uradno, da je želva, ki so jo na Galapaškem otočju opazili leta 2019, res fantastična velikanska želva, predstavnica vrste, ki naj bi izumrla že pred več kot 100 leti. Znanstveniki so navdušeni nad ponovnim odkritjem te veličastne želve, to je ogromen doprinos k biodiverziteti tega otoka, izpostavljajo tisti, ki so prejšnji teden objavili članek, v katerem so opisali to vznemirljivo odkritje.

Nova raziskava kaže, da globalno segrevanje že občutno krati spanec ljudem po svetu in povzroča težave predvsem prebivalcem revnejših držav, v katerih klimatske naprave niso tako široko dostopne. Podatki kažejo, da zaradi vročine slabše spimo, predvsem ženske in starejši ljudje, ki imajo hujše zdravstvene težave.

Sneg v Alpah se hitro umika, nadomešča pa ga rastlinje, izpostavljajo švicarski raziskovalci. Gre za vidno posledico podnebnih sprememb, ki jo je mogoče opazovati iz vesolja. "Razsežnost sprememb se je v Alpah izkazala za izjemno veliko," je izsledke raziskave komentirala vodja raziskovalne ekipe Sabine Rumpf.

Znanstveniki so v mednarodni raziskavi identificirali več kot 3000 potencialno škodljivih kemikalij, ki jih je mogoče najti v embalaži živil in drugih materialih, povezanih s hrano. Za dve tretjini odkritih kemikalij prej ni bilo znano, da so uporabljene za materiale, ki prihajajo v stik s hrano, ugotavljajo.

42-letni Rahman Ali v vzhodnem predmestju indijske prestolnice New Delhi z zbiranjem in ločevanjem odpadkov zasluži manj kot tri evre na dan. To je naporno delo in njegov dom s pločevinasto streho ponuja le malo predaha pred vročino. Mesto so zajele peklenske temperature, zaradi vročine je v Indiji in Pakistanu v zadnjem vročinskem valu umrlo vsaj 90 ljudi. "A kaj moremo? Če ne bom delal, ne bomo jedli," oče dveh otrok opiše razpetost med tem, da poišče predah pred žgočimi temperaturami v rekordnem vročinskem valu in tem, da preživi svojo družino.

Ste tudi vi opazili, da so živo zeleni listi bukev v slovenskih gozdovih postali popolnoma rjavi? Gozdarji opažajo pojav, ki je zelo izrazit in je viden po vsej Sloveniji, so sporočili z Gozdarskega inštituta Slovenije. Kot so pojasnili, je pojav posledica močnega napada bukovega rilčkarja skakača. Kot opozarjajo, se sočasno letos na bukvah množično pojavlja tudi bukova listna uš, ki jo prepoznamo po belih volnatih prevlekah na spodnji strani bukovih listov – ti se zaradi sesanja listnega soka zvijajo in sušijo.

Ljubitelji podvodnega sveta na Hrvaškem imajo razlog za praznovanje. Odkar so pred tremi leti v eni izmed ribarnic naključno opazili primerek izjemno redkega morskega psa, angelskega morskega psa oziroma navadnega sklača, za katerega so menili, da je v Sredozemlju že izumrl, so aktivno zbirali podatke o tem, ali še obstaja upanje, da v Jadranskem morju plava še več primerkov tega 'mojstra kamuflaže'. Morskega psa so opazili ob več priložnostih, v WWF Adria pa izpostavljajo, da je to odlična novica, a bo treba narediti marsikaj, da bi ta vrsta preživela.

Kemična onesnaževala, ki se nahajajo v okolju, lahko povzročijo motnje v presnovi pri ljudeh. Nekateri celo povzročijo, da se nagnjenost k debelosti prenese s staršev na otroke, ugotavljajo znanstveniki. Menijo, da bi morala medicina zato k zdravljenju debelosti pristopiti tudi z vidika onesnaženosti okolja.

Mednarodni ladijski promet ogroža 'nežne morske velikane', kot so raziskovalci poimenovali morske pse orjaške kitovce. Populacija veličastnih morskih psov se je v zadnjih letih na globalni ravni namreč prepolovila, znanstveniki pa so glede vzrokov za upad tavali v temi. Nova študija kaže, da je velika verjetnost, da je eden izmed smrtonosnih dejavnikov, ki ogroža populacijo tudi gost ladijski promet.

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.

Indijci in Pakistanci se soočajo s peklenskim vročinskim valom. Raziskovalci v Gujaratu so odkrili, da je tako vroče, da zaradi onemoglosti z neba padajo celo ptice. Zaradi vročinskega vala se soočajo z izpadi elektrike, v Pakistanu pa je deroča voda, ki je bila posledica taljenja ledenika, odnesla celo most.

Raziskovalci so v vodoopornih otroških oblačilih, pohištvu in posteljnini odkrili večne kemikalije oziroma PFAS. Skoraj 60 odstotkov testiranega otroškega tekstila, ki je bil označen kot vodoodporen in celo okolju prijazen, je vsebovalo kemikalije PFAS, so ugotovili v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Environmental Science and Technology Journal. Te kemikalije imajo lahko škodljiv učinek na zdravje ljudi. Povezujejo jih s tveganjem za nastanek raka, prirojenimi okvarami, boleznimi jeter, boleznijo ščitnice, zmanjšano imunostjo, hormonskimi motnjami in vrsto drugih resnih zdravstvenih težav.

Več kot petini vrst plazilcev na svetu grozi izumrtje. Kar več kot 1800 vrst danes uradno že bije bitko za obstoj, za še več kot 1400 vrst pa raziskovalci statusa niso mogli natančno določiti. Kot svarijo, bi bil takšen črni scenarij katastrofalen udarec za svetovno biodiverziteto in tveganje za številne ekosisteme, zato moramo storiti vse, da ga preprečimo. Posebej ogrožene so želve in krokodili, ugotavljajo raziskovalci.

Nova raziskava kaže, da prehranjevanje z mesom iz 'laboratorija' in z nekaterimi alternativami, kot so denimo užitne žuželke, lahko vodi do občutnih prihrankov emisij in vode na globalni ravni.

EU je razkrila načrt za največjo prepoved nevarnih kemikalij doslej. Omejili bi lahko uporabo do 12.000 snovi, so razkrili danes. Kmalu bi lahko v Evropi s posebno shemo tako prepovedali oziroma omejili na tisoče potencialno škodljivih kemikalij, ki se nahajajo v otroških igračah, plenicah, kozmetiki, barvah, lakih, embalaži ... Medtem ko številni strokovnjaki ambicioznost EU podpirajo in pozdravljajo, v kozmetični industriji svarijo, da bi takšna omejitev pomenila zmanjšanje raznolikosti izdelkov za potrošnike.

Kemikalije iz sončnih krem se nalagajo v sredozemski morski travi, ugotavlja nova študija. UV filtri iz sončnih krem, ki jih uporabljajo kopalci in jih nato na dnu morja vsrka morska pozejdonovka, bi lahko imeli negativen vpliv na morski ekosistem, opozarjajo znanstveniki. Številne države so že prepovedale škodljive sestavine nekaterih sončnih krem.

Pred časom so na naših cestah in na cestah v sosednji Furlaniji zabeležili več trkov vozil z volkovi. Ob tem so se pojavila vprašanja, ali povečana prisotnost volkov ob prometnicah pomeni povečanje njihove populacije v regiji. Številčnost volkov sicer med letom zelo niha. Kljub veliki smrtnosti mladih volkov se je v zadnjem desetletju dinarsko-balkanska populacija volkov znatno povečala. V Sloveniji po zadnjih ocenah živi okoli 150 volkov.

Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid. Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci.

Raziskovalcem je na manjšem vzorcu uspelo odkriti mikroplastične delce globoko v pljučih ljudi. Te so odkrili pri 11 od 13 obravnavanih pacientov. Najpogosteje je šlo za delce PET, ki so prisotni v plastenkah. Znanstveniki ob rezultatih študije opozarjajo, da je onesnaževanje z mikroplastiko zdaj doseglo vse kotičke tega planeta, zato je izpostavljenost ljudi mikroplastičnim delcem neizogibna, to pa pomeni, da so raziskovalci vse bolj zaskrbljeni zaradi vpliva tovrstnih delcev na zdravje ljudi.

Da so rastline zeleno zlato in izboljšujejo kakovost zraka, ki ga dihamo, ni v resnici nič novega. A podatki o tem, kako učinkovite so, so presenetljivo skopi. Nova raziskava, pri kateri je sodelovala tudi vodilna svetovna organizacija Kraljevo hortikulturno združenje (Royal Horticultural Society), kaže, da lahko že pet manjših lončnic v povprečno veliki pisarni zniža ravni NO2 oziroma dušikovega dioksida, onesnaževala, ki ga povezujejo z respiratornimi boleznimi, za kar 20 odstotkov. Še en razlog več, da dobro poskrbite za rastline v svojih prostorih. Spatifil, različne vrste zmajevk, sobna praprot, taščin jezik, slonova noga … Vse te lončnice so znane po dobrih sposobnostih čiščenja zraka. Odločite se za katero izmed teh naravnih čistilk in v svojemu domu ali pisarni izboljšajte kakovost zraka.

Hillov podkovnjak, za katerega so se naravovarstveniki že bali, da je izumrl, se življenja še vedno 'oklepa' v deževnem gozdu Nyungwe v Ruandi, so ugotovili raziskovalci. Vsaka vrsta, ki nam jo uspe ohraniti, je dragocena. Netopirji nam denimo kažejo, v kakšnem stanju je okolje. So plenilci žuželk, zato se spremembe v populacijah žuželk odražajo tudi na netopirjih. Prisotnost pestrega nabora različnih vrst pa pomeni dobro stanje življenjskih okolij – tudi za ljudi.

V znamenitih vinogradnih, ki se idilično kopajo v kalifornijskem soncu, vinogradnikom na pomoč priskočijo prav posebne pomočnice. Kot po več letih poskušanja ugotavlja skupina študentov in tamkajšnji vinogradniki, so ptice lahko učinkovito orodje v boju proti škodljivcem. Tako so se s škodljivci kmetje borili že v zgodovini. In kar je najpomembnejše, za razliko od pesticidov, ki imajo škodljive učinke na zdravje ljudi in okolja, gre za popolnoma naravno rešitev.

Novo poročilo Programa ZN za okolje (UNEP) svari pred tem, da se bo število gozdnih požarov do leta 2050 povečalo kar za tretjino, do konca stoletja pa za polovico. Kot svarijo, bodo v nevarnosti pred ognjenimi zublji po novem tudi območja, ki doslej še niso bila prizadeta, celo Arktika, kjer se doslej z nevarnostjo gozdnih požarov še niso soočali.