rastline

V skupnostnem prostoru Krater v Ljubljani že nekaj mesecev preizkušajo nenavaden način ogrevanja. Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, namreč med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. In če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki. Ker so, kot pravijo v društvu Trajna in Umanoteri, prepoznali potencial takšnega ogrevanja, so se ga odločili preizkusiti tudi v praksi.

Da so rastline zeleno zlato in izboljšujejo kakovost zraka, ki ga dihamo, ni v resnici nič novega. A podatki o tem, kako učinkovite so, so presenetljivo skopi. Nova raziskava, pri kateri je sodelovala tudi vodilna svetovna organizacija Kraljevo hortikulturno združenje (Royal Horticultural Society), kaže, da lahko že pet manjših lončnic v povprečno veliki pisarni zniža ravni NO2 oziroma dušikovega dioksida, onesnaževala, ki ga povezujejo z respiratornimi boleznimi, za kar 20 odstotkov. Še en razlog več, da dobro poskrbite za rastline v svojih prostorih. Spatifil, različne vrste zmajevk, sobna praprot, taščin jezik, slonova noga … Vse te lončnice so znane po dobrih sposobnostih čiščenja zraka. Odločite se za katero izmed teh naravnih čistilk in v svojemu domu ali pisarni izboljšajte kakovost zraka.

Živali in rastline so pomemben del našega ekološkega sistema, poleg tega pa prispevajo k splošnemu, gospodarskemu, znanstvenemu in izobraževalnemu razvoju človeštva. A le, če lahko živijo in uspevajo v svojem naravnem okolju. Prav zato 3. marca obeležujemo lepoto in raznolikost prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Slabe novice za ljubitelje kave. Še ena raziskava potrjuje, da bo v prihajajočih letih veliko težje gojiti rastlino Coffea Arabica, ki je najbolj priljubljena vrsta kave, ko njena zrna zmleta končajo v naši skodelici. Do leta 2050 se bodo vremenske razmere v državah, kjer pridelajo največ kave, močno spremenile, kar pomeni, da bo gojenje kavovca veliko bolj zahtevno.

Kaj storiti z ostanki morske hrane, še posebej z lupinami školjk? To so se spraševali v restavracijah v Dubaju, kjer so doslej ti odpadki romali na odlagališča. Skupaj z lokalno šolo pa so našli rešitev za ponovno uporabo tovrstnih odpadkov: lupine školjk so vrnili tja, od koder so prišle, v morje. Iz njih gradijo koralne grebene.

V letu 2021 so znanstveniki prepoznali, opisali in poimenovali več kot 200 novih rastlin in gliv. Mnoge od njih pa so že ogrožene. Med njimi so tudi orhideja, ki raste v popolni temi, in vrsta tobaka, ki s svojimi lepljivimi žlezami privablja in ubija majhne žuželke. V letošnjem letu pa so po igralcu in okoljevarstveniku Leonardu DiCapriu poimenovali novo odkrito vrsto drevesa.

Vseslovenska akcija sajenja medovitih rastlin, ki bo potekala 26. marca 2022, ima vedno več podpornikov. Doslej se je namreč vanjo vključilo skoraj 50 partnerjev iz več kot 15 držav, so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije, ki si želi do leta 2030 v Sloveniji posaditi dva milijona medovitih rastlin.

Z nakupi daril iz druge roke, ponovne uporabe, nenovih, 'preloved 'daril pokažemo, da nam je mar za okolje, saj tako zmanjšamo porabo virov in količino odpadkov na deponijah. Darila iz ponovne uporabe nosijo svojo zgodbo, med njimi pa velikokrat najdemo prave zaklade, poudarjajo v zavodu Knof. Če se odločite, da boste nekomu podarili bolj trajnostno darilo, to ne pomeni le, da boste pobrskali med stvarmi, ki jih ne uporabljate več. Darilo, tudi če je to trajnostno ali iz ponovne rabe, dajte predvsem z mislijo na obdarovanca, da ne bo to namesto pri vas odpadek postalo pri nekomu drugemu. Poleg klasičnih že poznanih idej za domača darila in doživetja, smo zbrali še nekaj bolj posebnih alternativ, ki jih lahko najdete v centrih ponovne uporabe in trgovinah z druge roke ter med lokalnimi oblikovalci.

''Zaradi podnebne krize smo vse bližje časom, ko bo samooskrba z vodo, energijo in hrano postala zelo pomembna,'' se zaveda Andrej Fideršek, ki bo v Žalcu porušil 130 let staro hišo, njene dele pa uporabil pri gradnji nove funkcionalne hiše brez odpadkov, ki se bo prilagajala podnebnim spremembam. Skupaj z arhitektko Jono Rak Koceli sta projekt prijavila na evropski razpis New European Bauhaus in med 2000 prijavljenimi osvojila prvo mesto, kar je Žalec postavilo na evropski zemljevid. Okoli hiše, ki bo predvidoma zgrajena naslednjo jesen, bosta namesto 'zelene puščave' zasnovala permakulturni gozd, Andrej pa želi sokrajanom ponuditi prostor, kjer si lahko izposodijo lopato, ki je nimajo, ali pa prevzamejo solato, ki bi sicer zgnila, vse zaradi zmanjševanja potrošništva in odpadkov. Pohištvo bo v prvi vrsti funkcionalno, saj si ne želi živeti "v izložbi z nobel pohištvom".

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

V zavetišču za zavržene rastline v prestolnici ravno v jesenskem času dobijo v varstvo največ rastlin, zato trenutno pokajo po šivih. Ljudi vabijo, da pridejo posvojit kakšno zeleno prijateljico, ki jim bo krajšala zimske dni. Ustanoviteljici zatočišča, sicer akademski slikarki, poudarjata, da se zavedata, da se danes lončnice dobijo izredno ugodno, a opozarjata, da ima vse svojo ceno: "Večina sobnih rastlin pride iz oddaljenih krajev, okoljski in delavski standardi pri njihovi vzgoji pa so zelo vprašljivi." Posvojena rastlina morda ni lepa in popolna kot iz cvetličarne, ampak s seboj prinese zgodbo predhodnega življenja, prihaja iz lokalnega okolja ter je bila vzgojena z veliko mero skrbnosti in ljubezni, poudarjata.

Belokljuna žolna, največja predstavnica žoln na svetu, je zdaj na seznamu izumrlih vrst. Njeno usodo pa odslej deli še 22 drugih vrst, ki so jih izbrisali s seznama ogroženih živali in rastlin ter dodali na seznam 650 izumrlih vrst.

Roboti so vse bolj prisotni tudi v kmetijstvu. Kmetom pomagajo pri opravilih na njivah in farmah in v prihodnosti bomo vse več hrane pridelali v sodelovanju z roboti in umetno inteligenco. Na Madžarskem so denimo razvili robota, ki pomaga pri gojenju rastlin s hidroponiko.

Da bi popravili napake naših prednikov, ki so želeli izsušiti Cerkniško jezero, da bi lahko na območju kmetovali vse leto, s tem pa so porušili dragocen in edinstven ekosistem, so v Notranjskem parku leta 2019 začeli obnovo največjega vodotoka. Ta poseg bo imel na dolgi rok ugodne posledice na območje, čeprav je bila težka mehanizacija sredi narave tedaj videti precej neskladno. Kako Cerkniško jezero okreva po obnovi največjega vodotoka? Se že čutijo pozitivni učinki obnove? Danes obisk Stržena ne vzbuja več neprijetnih občutkov ob pogledu na gola blatna tla, ki so ostala za težko mehanizacijo, saj je naravno rastje že preraslo območje ob novi strugi.

"Pica in burger iz mokarjev sta zelo zelo okusna in zelo preprosta za pripravo. Če mokarje uporabite kot prašek, pa jih lahko preprosto vključite tudi v torte. Okus mokarjev je zelo blag in oreškast. Lahko jih uporabite tudi za peko kruha, iz njih naredite špagete, tortilje. Uporabni so v številnih jedeh in vrstah svetovne kuhinje."

Ljubljanski Botanični vrt se lahko pohvali z veliko prepoznavnostjo v svetu, s svojo zbirko živih rastlin in semensko banko ter 211-letno skrbjo za ohranjanje biodiverzitete pri nas, ponosno poudarjata vodja vrta dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak, s katerima smo se pogovarjali o tem, zakaj je Botanični vrt Univerze v Ljubljani pravi zaklad, ki pa ga žal, kot opažata, premalo cenimo. Že vrsto let se sooča s kadrovsko in finančno podhranjenostjo, a se kljub temu uvršča v sam svetovni vrh med botaničnimi vrtovi. In rastline so zelo dober ambasador Slovenije, poudarjata sogovornika.

Zmanjševanje izpustov CO2 je nujno, če želimo omiliti podnebne spremembe. Ne moremo se namreč zanašati na to, da bo narava sama iz ozračja odstranila presežke emisij. Zaradi številnih gozdnih požarov je namreč ravno obratno. Amazonski deževni gozd namreč v zadnjih letih proizvede kar trikrat več izpustov CO2, kot ga je sposoben absorbirati, je pokazala nova raziskava brazilskih znanstvenikov.

Izgubili smo že 80 odstotkov slovenskih semen. Ostala nam je le še 'pest' domačih semen, ki so naša kulturna in naravna dediščina, ki jih odlikujeta kakovost in prehranska vrednost ter so ključ do prehranske varnosti. Kar 70 slovenskih avtohtonih vrst semen ohranjajo v SPC Ptuj. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, poudarjajo v Ekoci. Zakaj država tega strateško pomembnega centra, ki spada pod Semenarno Ljubljana, v letu dni, odkar je ta dobila novega tujega lastnika, še ni uspela odkupiti?

V prihodnosti bo vse več ljudi naseljevalo mesta, v kombinaciji s podnebnimi spremembami pa lahko v mestih zmanjka hrane in vode za njihove prebivalce. Biologinja Tjaša Griessler Bulc sodeluje pri projektih Circular City/Krožno mesto ter EdiCitNet/Užitna mesta, v sklopu katerih snujejo strategijo, kako mesta prihodnosti tudi s sonaravnimi rešitvami napraviti čimbolj samozadostna, da bi se čim lažje prilagodila bodočim spremembam. "Bolj ko se bomo zavedali, da je ta krog sklenjen, bolj bomo pazili, kaj in kam odvržemo in tudi, kaj jemo," pravi.

Zapuščena gradbena jama, ki že leta buri duhove lokalne skupnosti za Bežigradom, je pred kratkim postala 'zeleni krater'. V ustvarjalnem laboratoriju nastajajo novi materiali, za katere oblikovalci upajo, da bi lahko nekoč nadomestili lesno biomaso in celo plastiko. Ljudje in mesta proizvajajo številne odpadke, ki pa lahko, kot dokazujejo v središču Ljubljane, na novo zaživijo. Rakove klešče, miceliji gliv in grozdne tropine so tako namesto v košu pristali v novih eksperimentalnih materialih.

Dario Cortese, najbolj znan strokovnjak za divje rastline pri nas, nam je izdal nekaj nasvetov, kako lahko z naravi bolj prijaznim prehranjevanjem znižamo svoj ogljični odtis. Kot pravi, lahko z nekaj prilagoditvami ugotovimo, da živčnega drenjanja v trgovinah pravzaprav sploh ne potrebujemo. Take prehranske moči in tako bogate raznolikosti okusov, kot jih nudijo užitne divje rastline, enostavno ni moč kupiti, poudarja. V času, ko vse cveti, pa nam je seveda izdal tudi nekaj receptov za 'divje jedi', ki nam na našem krožniku ponudijo prav poseben energijski naboj.

Evropa si je zadala ambiciozen podnebni cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Finsko mesto Lahti, zelena prestolnica Evrope za leto 2021, je na obetajoči poti, da bo ta cilj dosegla kar 25 let pred rokom. Kaj počnejo prav in kaj se lahko druga mesta naučijo od njih?

Amazonski deževni gozd je med letoma 2010 in 2019 v ozračje sprostil za kar 20 odstotkov več ogljikovega dioksida, kot ga je iz njega posrkal, je pokazala raziskava, izsledki katere so bili objavljeni v znanstveni reviji Nature Climate Change.

Z izvajanjem joge, sončenjem na plaži in uživanjem v luksuznih hotelih je tudi mogoče reševati okolje. Kako? Tako, da to počne čebela, ki posnetke svojega vsakdana deli na Instagramu.

Polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev. Tretjina vseh evropskih vrst dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Vse to je naravno bogastvo na območju svetovnega fenomena, presihajočega Cerkniškega jezera, ki se, ko je polno, razlije na površini okoli 30 kvadratnih kilometrov. Danes jezero, ki so ga v preteklosti kmetje skorajda povsem izsušili, a nikoli ukrotili, spet dobiva podobo iz Valvasorjevih časov.

Podnebne spremembe na življenje ljudi vplivajo na različnih področjih. Urbanisti po svetu že razmišljajo, kako urediti mesta, da bodo poleti bolj prijetna, obstajajo pa celo države, ki z zakonom zahtevajo, da pri gradnji pomislimo na to, kako se naša hiša obnese v vročini.

Generalna skupščina Združenih narodov je svetovni dan na pobudo Slovenije s posebno resolucijo razglasila decembra 2017, prvič smo ga obeležili lani. V počastitev čebel po državi in svetu poteka več prireditev. Od čebel je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane.

Človeštvo s svojim delovanjem spodkopava naravne vire, od katerih je odvisno preživetje živalskih vrst, razkriva osnutek poročila Združenih narodov. Za zaustavitev škode bi bile potrebne "daljnosežne spremembe", pravi vodja odbora, ki je pripravil poročilo.

Skrivnostna mešanica avtohtonih slovenskih cvetlic lahko priroma k vam domov, če se odločite, da boste nekaj svojega časa darovali znanosti oziroma razvoju življenja tistih, brez katerih ljudje ne bi mogli preživeti – rastlin. Začel se je namreč vseslovenski projekt znanosti za državljane, v katerem bomo po vsej Sloveniji znanost sejali dobesedno. S poskusom sejanja cvetlic.

Naše telo se je skozi evolucijo navadilo, da je ponoči tema in da je modra svetloba znak za dan. Z ulično razsvetljavo, uporabo zaslonov v nočnem času in z lučmi doma nevede vplivamo na številne procese v našem telesu, saj se nam poruši naravni ritem. Na ta globalni problem že vrsto let opozarja tudi ameriška aktivistka Audrey Fischer. Z argumenti ji je uspelo prepričati oblasti v domačem Chicagu, da so spremenile načrte za javno razsvetljavo. Pravi, da ne bo odnehala, dokler ne bodo povsod po svetu ponoči videli zvezd.