ptice

123 tradicionalnih sort jablan in hrušk, 1027 vrst metuljev, 44 vrst orhidej, 83 vrst ptic, 14 kraških jam, 108 kilometrov pešpoti in neskončne kolesarske steze s pogledom na neokrnjeno naravo. Če letine tako kot letos ne uničijo vremenske razmere, lahko popotniki žejo med občudovanjem zelene pokrajine pogasijo z ugrizom v kozjanska jabolka, ki v sebi skrivajo pravo eksplozijo okusa. Kozjanski park je bil v letu, ko obeležuje 40 let obstoja, nagrajen s prestižno Unescovo mednarodno nagrado. To je prvič, da je nagrada prišla v Slovenijo.

Raziskovalci opozarjajo, da globalno segrevanje in vedno toplejše temperature morja za veličastne albatrose, ki veljajo za ene najbolj lojalnih in monogamnih vrst ptic, ne pomenita nič dobrega. Znanstveniki so namreč ugotovili, da ptice zdaj po hrano potujejo dlje, ker jim je na voljo manj hrane, so vedno bolj pod stresom, kar posledično ogroža njihove odnose in sposobnost razmnoževanja. Znanstveniki predvidevajo, da samice za naraščajoči fiziološki stres krivijo samce.

September je, vreme pa še vedno poletno, temperatura morja prijetna. A številni kopalci se ob vhodu v morje obotavljajo in z nezaupanjem pogledujejo v skupino 'sluzastih balončkov', ki so na prvi pogled videti kot meduze. To so rebrače, bližnje sorodnice meduz, ki pa nimajo ožigalk in v resnici za človeka, razen neprijetnega občutka ob dotiku, niso nevarne. Sluzaste rebrače, ki za nekatere kvarijo užitek ob osvežitvi v našem morju, so že nekaj časa stalen prebivalec našega morja. A plavalnih užitkov slovenskih kopalcev niso motile od nekdaj, so namreč tujerodna vrsta, ki se s Črnega morja širi po Mediteranu. Pa gre tudi za invazivno vrsto? Zgodba o ’vsiljivkah’ v naših morjih ni črno bela, izpostavlja Dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje NIB.

Vsa Slovenija stiska pesti, da bi mladi štorklji, Riki in Kiki, uspešno premagali vse ovire na svoji selitveni poti. Lani so žal vse tri opremljene štorklje na poti poginile. Letos zaradi vremenskih pogojev pri beli štorklji beležijo enega najslabših gnezditvenih uspehov. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic pa opažajo še, da bele štorklje zaradi intenziviranja kmetijstva zapuščajo panonski svet.

Nekoč eno največjih jezer na Bližnjem vzhodu in drugo največje slano jezero na svetu se je v zadnjih desetletjih skrčilo za več kot polovico. Razlogov je več, med njimi pa prevladujeta neprimerno ravnanje z vodnimi viri in podnebne spremembe. Pred leti so sicer začeli z zaščitnimi ukrepi, a regijo znova pesti huda suša, ki stanje le še poslabšuje.

Da bi popravili napake naših prednikov, ki so želeli izsušiti Cerkniško jezero, da bi lahko na območju kmetovali vse leto, s tem pa so porušili dragocen in edinstven ekosistem, so v Notranjskem parku leta 2019 začeli obnovo največjega vodotoka. Ta poseg bo imel na dolgi rok ugodne posledice na območje, čeprav je bila težka mehanizacija sredi narave tedaj videti precej neskladno. Kako Cerkniško jezero okreva po obnovi največjega vodotoka? Se že čutijo pozitivni učinki obnove? Danes obisk Stržena ne vzbuja več neprijetnih občutkov ob pogledu na gola blatna tla, ki so ostala za težko mehanizacijo, saj je naravno rastje že preraslo območje ob novi strugi.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Slovenci dnevno zavržemo 350.000 plastenk, velik del pa jih konča v naravi. Zato so številna slovenska podjetja, Rotary Slovenija in posamezniki združili moči in začeli gibanje Adijoplastenka.si. Namen projekta je zmanjšati uporabo plastenk. Predstavitve projekta na Bledu se je udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da se gibanju pridružuje tudi predsedniška palača, kjer bodo skušali ukiniti uporabo plastenk.

Na jugu Avstralije še vedno divjajo gozdni požari. Medtem je zvezna okoljska ministrica sporočila, da bi po ocenah v avstralski zvezni državi Novi Južni Wales zaradi požarov lahko poginila kar tretjina koal.

Pet ledenikov, pet držav v petih dneh. Takšno nalogo je moral opraviti orel Viktor, ki je na prav posebni misiji. S kamero na hrbtu je namreč letel nad nekaterimi evropskimi ledeniki in s ptičje perspektive pokazal, kako se v gorah odražajo podnebne spremembe.

Polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev. Tretjina vseh evropskih vrst dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Vse to je naravno bogastvo na območju svetovnega fenomena, presihajočega Cerkniškega jezera, ki se, ko je polno, razlije na površini okoli 30 kvadratnih kilometrov. Danes jezero, ki so ga v preteklosti kmetje skorajda povsem izsušili, a nikoli ukrotili, spet dobiva podobo iz Valvasorjevih časov.

Mesto New York je pogosto usodno za ptice, ki se zaletavajo v steklene stolpnice in množično poginjajo. Na leto naj bi jih zaradi trka v stolpnice poginilo med 90.000 in 230.000. Newyorški mestni svet je zato sprejel zakon, s katerem bi preprečili množični pogin ptic.

V Evropski uniji 21. maja obeležujemo dan Nature 2000. Gre za evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki v Sloveniji pokriva dobrih 37 odstotkov površine. S tem se uvrščamo med biotsko najbolj pestre države v Evropi.

Znanstveniki so odkrili, da je nenaden pok ledene plošče na ledeni plošči Brunt na Antarktiki po vsej verjetnosti uničil veliko kolonijo pingvinov. Na tisoče mladičev cesarskih pingvinov se je namreč utopilo, ko je neurje uničilo ledeno ploščo, na kateri so se izvalili.

Plastika onesnažuje. To vemo. Vemo tudi, da si sveta brez nje ne moremo več predstavljati. Toda: ali tudi vemo, da je v okolje spuščamo še več, kot se zavedamo? Na primer takrat, ko si umivamo zobe ali obraz, pa ko peremo perilo ...