prehrana

Daša Korže, prehranska svetovalka za živali, ugotavlja, da imajo hišni ljubljenčki vedno več zdravstvenih težav, ki so posledica neuravnotežene, predelane in nezdravo predpripravljene prehrane. Kot poudarja, lahko hrana igra dve vlogi – lahko je razlog za težave, lahko pa je 'zdravilo', ki uspešno dopolnjuje veterinarsko terapijo. Izkušnje so jo spodbudile, da je ustvarila lastno blagovno znamko pasje hrane, ki je brez konzervansov, umetnih barvil in ojačevalcev okusa, saj je te zaznala kot pogost vzrok za težave živali. Oddajo o Dašini poslovni zgodbi lahko spremljate v nedeljo v oddaji Štartaj Slovenija na POP TV.

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo, da lahko podnebne spremembe upočasnimo s pomočjo 'prehranjevanja za okolje'. Manj mesa in mlečnih izdelkov na krožnikih je lahko ena izmed osebnih odločitev, ki pripomore k reševanju okoljske krize, v kateri smo se znašli. Število Zemljanov narašča, s tem pa tudi povpraševanje po mesu in mlečnih izdelkih. Mnoga podjetja so tako svojo priložnost našla v vzgoji okolju 'prijaznejšega mesa' in beljakovin iz epruvete. Bo naš nakupovalni voziček kmalu videti drugače?

Urška Šobak je raziskovalka lokalnega gastronomskega izročila in sonaravnega načina življenja ter pridelave hrane. Koronski čas je izkoristila in se podala na lov za recepti naših babic. Želela si je namreč tistih pravih babičinih jedi, a jih ni znala pripraviti. To se je spremenilo in zdaj si lahko pripravi več kot tisoč okusih jedi iz babičine kuhinje. Naučila se je, da se babice niso ukvarjale s tem, ali je nekaj superživilo ali ne. Skuhale so to, kar so imele.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z istimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. Kako lahko potrošniki pripomorejo k rešitvi rib v naših morjih?

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

Odločitev za bolj zdravo prehrano lahko zmanjša posameznikov vodni odtis za do 55 odstotkov, kaže nova raziskava. Največji vpliv na to ima prehod na vegetarijansko prehrano, a že zmanjšanje porabe mesa prispeva k najmanj desetodstotnem zmanjšanju porabe vode. Prehod na zdravo prehrano je tako po mnenju raziskovalcev zmaga za ljudi in za Zemljo.