površina

Led slovenskih ledenikov najverjetneje izvira iz male ledene dobe, kaže nova raziskava slovenskih ledenikov. Doslej starosti slovenskih ledenikov namreč nismo poznali. Ledeniki so zrcalo porušenega naravnega ravnovesja, so poudarili ob predstavitvi končnih rezultatov projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo.

Kmete z Ljubljanskega barja je v zadnjih dneh razburila informacija o strožjem režimu kmetovanja, ki jih predvideva nov program upravljanja območij Natura 2000. Opozarjajo, da so bili izključeni iz procesa priprave programa, kar pa na ministrstvu za naravne vire zavračajo. Obenem mirijo, da javna razprava o predlaganih spremembah še ni zaključena.

Naravno zasnežena smučišča bodo v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb vedno bolj redek prizor. A umetno zasneževanje, ki ima že danes v Evropi epske razsežnosti, ima številne škodljive vplive na okolje, predvsem pa je izredno energetsko potratno.

"Brez miru na Zemlji ne bo učinkovite podnebne politike," je preko video nagovora na podnebni konferenci COP27 posvaril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki je opozoril, da države ne morejo skrbeti za okolje in reševanje podnebne krize, medtem ko se ukvarjajo s svojo lastno varnostjo in obrambo. In prav na račun vojne v Ukrajini so naftna podjetja močno zvišala svoje dobičke, kar je katastrofalna novica za planet, ki se zaradi fosilnih goriv segreva. Za nameček pa so lobisti za fosilna goriva preplavili podnebno konferenco COP27.

"Snežna sezona in talilna doba 2022 nista bili naklonjeni ledeniškima krpama pod Triglavom in Skuto, kjer še vztrajata ostanka nekdanjih pravih ledenikov. Še naprej se manjšata, tanjšata ter krčita, zato lahko jima grozi izginotje, z njim pa tudi dragocena voda, ki napaja bližnje planinske koče in dolinske izvire," opozarja Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika. To so prvi rezultati meritev na obeh slovenskih ledenikih pod Triglavom in Skuto.

Obsežni deli amazonskega pragozda si morda ne bodo nikoli več opomogli, kažejo zaskrbljujoče ugotovitve nove raziskave. Nekatera območja deževnega gozda so namreč že dosegla točko preloma.

Zgodilo se je to, na kar so znanstveniki IPCC opozarjali že dlje časa. In ni se zgodilo prvič. A takšne tragedije se hitro pozabijo, podnebne spremembe pa se ne ustavijo in v prihodnosti bodo terjale vedno višji davek, svarijo znanstveniki. Tokrat je odlomljeni ledenik na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih terjal vsaj sedem življenj. Tragedija se bere kot eno izmed številnih, večinoma preslišanih, opozoril klimatologov in glaciologov v zadnjih letih, ki svarijo pred posledicami podnebnih sprememb v gorskem svetu. Slovenija se segreva bolj kot druge države v EU. Kaj to pomeni za razmere v gorah? Kaj čaka obiskovalce veličastnega gorskega sveta v prihodnosti? Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita.

Izsekavanje amazonskega pragozda je aprila doseglo rekordno raven. Ta mesec je bila namreč izsekana skoraj dvakrat večja površina gozdov kot aprila lani. Okoljske aktiviste skrbi, da se stopnja deforestacije v pljučih sveta stopnjuje z nezaslišano hitrostjo. To je namreč že tretji neslavni mesečni rekord letos, in to kljub zavezam svetovnih voditeljev na lanskem COP26, da bo svet ustavil deforestacijo.

Kemikalije iz sončnih krem se nalagajo v sredozemski morski travi, ugotavlja nova študija. UV filtri iz sončnih krem, ki jih uporabljajo kopalci in jih nato na dnu morja vsrka morska pozejdonovka, bi lahko imeli negativen vpliv na morski ekosistem, opozarjajo znanstveniki. Številne države so že prepovedale škodljive sestavine nekaterih sončnih krem.

V teh negotovih časih, ko na trgovinskih policah zaradi strahu pred pomanjkanjem zmanjkuje olja in moke, se zdi, da je začela vsa država razmišljati o samooskrbi. Kako samooskrbni smo na ravni države in kaj je to naravno kmetovanje?

Satelitski posnetki kažejo, da je ledena polica Conger na Antarktiki popolnoma razpadla. Nasini znanstveniki pri tem svarijo, da je popoln propad ledene police, velike kot Rim, v času nenavadno visokih temperatur na Antarktiki, opozorilni znak pred tem, kaj nam prinašajo podnebne spremembe. Polica se je sicer že prej počasi sesedala, rekordne temperature pa so proces najverjetneje spodbudile, ugotavljajo znanstveniki, a da bi povezanost potrdili, morajo narediti še dodatne raziskave.

Led z Mount Everesta je potreboval kar 2000 let, da se je akumuliral, stalil pa se je v le 25 letih, kažejo ugotovitve znanstvenikov. Led na najvišjem ledeniku Everesta South Col, se je skrčil kar osemdesetkrat hitreje, kot je potreboval, da se je akumuliral, in znanstveniki ocenjujejo to za zadnji alarm za človeštvo, da se zbudi in ukrepa.

Kljub težavam na poti je Toli končno prispel v Peking. Delček Triglavskega ledenika se bo zdaj v olimpijski vasi pred očmi javnosti stalil v ledeniško vodo in tako svetu predal sporočilo o vedno bolj pereči podnebni krizi, ki spodbuja taljenje ledenikov, kar bo imelo za planet katastrofalne posledice. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Analiza ledu Triglavskega ledenika, ki sledi, bo tako ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji.

Prestolnica Indonezije ne bo več Džakarta, so pred kratkim sporočile oblasti. Ta namreč tone zaradi dvigovanja morske gladine, ki je posledica podnebnih sprememb, in se pogreza zaradi pospešenega črpanje podzemne vode za številno prebivalstvo. Predeli na severni obali otoka Java, kjer leži tudi Džakarta, pa tonejo tako hitro, da se tam utapljajo cele vasi. In tam prebivalci bijejo neutrudno bitko, da bi rešili tako žive kot mrtve.

Taljenje ledenikov lahko pripišemo globalnemu segrevanju ozračja in je tako ključni pokazatelj podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb in človeškem vplivu pri tem pa se je resno lotila tudi kultura. V Galeriji Jakopič bo od 18. januarja 2022 na ogled razstava Taljenje, ki opozarja na to problematiko. Izbrana umetniška dela obravnavajo vprašanje izginjajočih ledenikov in z različnimi umetniškimi sredstvi prikazujejo vpliv podnebnih sprememb.

Pisalo se je leto 1986/1987. V Murski Soboti je bilo –29 stopinj Celzija, v Ljubljani pa so izmerili 89 centimetrov snega. To je bila zadnja prava in dolga zima pri nas. Pozimi 1951/1952, so v Ljubljani izmerili rekordnih 146 centimetrov snega, v Bohinju pa kar 250 centimetrov. Plazovi so na Gorenjskem in Primorskem pokopali več vasi. Zaradi snežne ujme so mobilizirali moške, ki so pomagali ujetim v snegu. To so zgodovinski prizori, ki si jih danes težko predstavljamo. Verjetnost, da bomo še kdaj doživeli pravo zimo, je zaradi podnebnih sprememb vedno manjša. Toplejše zime in pomladi, ki smo jim priča v zadnjih letih, pa prinašajo večjo verjetnost pozebe. Manjša količina padavin in višje zimske temperature pomenijo tudi manjšo zalogo vode, povezano s pomladanskim taljenjem snega.

Pljuča sveta v Braziliji so se letos rekordno skrčila. Tam so namreč izsekali 13.000 kvadratnih kilometrov amazonskega gozda, le v zadnjih mesecih se je ta skrčil za velikost polovice metropole Rio de Janeiro, tudi drugod po svetu se gozdovi bliskovito krčijo. Bodo z evropskih polic končno izginili proizvodi, povezani s krčenjem gozdov po svetu? Evropska komisija je te dni objavila dolgo pričakovan predlog na področju uvoza blaga povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov. Kot ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus, gre za pomemben korak za zaščito gozdov, ki pa ne odpravlja temeljnih vzrokov za deforestacijo.

Ste vedeli, da obstaja gnojilo, ki ga lahko pijete? Narejeno je namreč iz morske trave, ki jo nekateri strokovnjaki vidijo kot novo gorivo za podnebno nevtralno kmetijstvo. Razvili so ga na Nizozemskem. To je le eden izmed primerov, kako bi lahko morska trava pripomogla k reševanju podnebne krize. V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi.

Se radi zavijete v mehke puloverje iz kašmirja? Pa veste, da je posledica vaše odločitve za nakup izdelkov iz te tkanine krčenje življenjskega prostora ene izmed najbolj karizmatičnih vrst divje mačke, snežnega leoparda, ki je hkrati ena izmed najbolj ogroženih? Zaradi izgube habitata, ki je povezana s širitvijo prostora za rejo drobnice – ta omogoča proizvodnjo finih mehkih puloverjev – zaradi preganjanja v želji po krznu, plenjenja domačih živali in podnebnih sprememb se njihovo število drastično zmanjšuje. Potrošniki bi se morali zavedati posledic kupovanja izdelkov iz kašmira, ki izvira s teh območij, opozarja dr. Miha Krofel, slovenski raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, s katerim smo se pogovarjali o rezultatih raziskave.

Da bi popravili napake naših prednikov, ki so želeli izsušiti Cerkniško jezero, da bi lahko na območju kmetovali vse leto, s tem pa so porušili dragocen in edinstven ekosistem, so v Notranjskem parku leta 2019 začeli obnovo največjega vodotoka. Ta poseg bo imel na dolgi rok ugodne posledice na območje, čeprav je bila težka mehanizacija sredi narave tedaj videti precej neskladno. Kako Cerkniško jezero okreva po obnovi največjega vodotoka? Se že čutijo pozitivni učinki obnove? Danes obisk Stržena ne vzbuja več neprijetnih občutkov ob pogledu na gola blatna tla, ki so ostala za težko mehanizacijo, saj je naravno rastje že preraslo območje ob novi strugi.