poročilo

Evropska mesta niso na dobri poti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka zaradi prometa, svari novo poročilo kampanje Clean Cities. To ogroža uresničevanje politik EU za blaženje podnebnih sprememb, zaradi onesnaženega mestnega zraka pa bo število obolelih in umrlih še naprej (pre)veliko, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Ljubljana se je med 36 mesti iz 16 evropskih držav znašla na 28. mestu. Največja težava v prestolnici je tako še vedno onesnaženost zraka.

Novo poročilo Programa ZN za okolje (UNEP) svari pred tem, da se bo število gozdnih požarov do leta 2050 povečalo kar za tretjino, do konca stoletja pa za polovico. Kot svarijo, bodo v nevarnosti pred ognjenimi zublji po novem tudi območja, ki doslej še niso bila prizadeta, celo Arktika, kjer se doslej z nevarnostjo gozdnih požarov še niso soočali.

Če bi zajeli ves metan, ki uhaja v ozračje, bi ta zadostoval za oskrbo celotnega evropskega energetskega sektorja, pravijo v mednarodni agenciji za energijo. Njihovo poročilo kaže, da so izpusti tega toplogrednega plina, ki nastajajo pri proizvodnji nafte, plina, premoga in biogoriva, precej višji kot trdijo posamezne vlade.

Ameriški obali, katere deli so že močno izpostavljeni tveganju zaradi naraščajoče morske gladine, grozi še občutnejši dvig. V naslednjih 30 letih lahko v ZDA pričakujejo dvig morske gladine vse do 30 centimetrov, kar je enako skupnemu dvigu morske gladine v celotnem preteklem stoletju, ugotavlja nedavno vladno poročilo ZDA. Kot svarijo, oceani, ki obkrožajo ZDA, naraščajo hitreje od svetovnega povprečja, kar bi lahko povzročilo dramatično povečanje števila ljudi, ki jim grozi tveganje zaradi poplavljanja morja.

Natančnega podatka o tem, koliko dodatnih odpadkov je 'zakrivila' epidemija covida-19 ni, saj se ti uvrščajo med mešane komunalne odpadke in med odpadke iz zdravstva, kjer točnega deleža povzročenih odpadkov zaradi dodatnih covidnih ukrepov, ni mogoče izračunati. Dve največji bolnišnici v državi smo povprašali, kako so se med epidemijo soočali z večjo količino nastalih odpadkov.

Britanska nevladna organizacija Christian Aid je izračunala ceno naravnih nesreč za leto 2021. Račun desetih najhujših naravnih nesreč, ki so zaznamovale leto, ki je za nami, po njihovih ocenah znaša 150 milijard evrov škode. Škoda je višja kot leta 2020, ko je bila ta nižja za 17,7 milijarde evra. Rekordna nesreča, ki je stala največ, je bila orkan Ida v ZDA. Poročilo sicer ne kaže povsem realne slike, saj v revnejših državah, kjer jih naravne nesreče najbolj prizadenejo, pogosto nimajo mehanizmov za izračun škode.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je posvarila pred 'grozljivo in pretirano uporabo plastike v kmetijstvu po svetu'. Uporaba plastike v kmetijstvu ogroža globalno prehransko varnost in lahko predstavlja tveganje za zdravje, opozarjajo. Pritiski na tla in vodne vire pa so dosegli kritično točko, potem ko smo bili v preteklih letih priča veliki degradaciji, še razkriva poročilo o stanju tal in vodnih virih.

Otok Madagaskar je postal fronta, kjer ni izstreljenih nabojev in bomb. Ljudje tukaj umirajo zaradi lakote, ki je posledica podnebnih sprememb, poročajo svetovni mediji. Državo je poleg covidne krize v zadnjem času namreč prizadela dolgotrajna suša, ki je povzročila pomanjkanje hrane in tako že zahtevala številna življenja. Madagaskar je tako postal predogled za to, kar v prihodnosti čaka ostale dele sveta, če ne bomo drastično zmanjšali količine emisij toplogrednih plinov.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Ste vedeli, da obstaja gnojilo, ki ga lahko pijete? Narejeno je namreč iz morske trave, ki jo nekateri strokovnjaki vidijo kot novo gorivo za podnebno nevtralno kmetijstvo. Razvili so ga na Nizozemskem. To je le eden izmed primerov, kako bi lahko morska trava pripomogla k reševanju podnebne krize. V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv, se bodo letos vrnili na raven pred pandemijo covida-19, ocenjuje letno poročilo mednarodnega konzorcija Global Carbon Project. Delež Kitajske naj bi se pri tem povečal na skoraj tretjino.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.

Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, je te dni sporočila Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. To je pomemben alarm pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26, ko novi podatki ZN kažejo, da države niso niti blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma. Kakšni so ključni cilji podnebne konference in kako visoka so pričakovanja pred njo?

Vse hitrejše podnebne spremembe, ki bi lahko v dveh desetletjih stopile obstoječe ledenike v Afriki, ogrožajo več kot 100 milijonov zelo revnih prebivalcev te celine, opozarjajo Združeni narodi v novem poročilu. Izpostavljajo tudi posledice podnebnih sprememb, kot so nezadostna preskrba s hrano, revščina in razseljevanje.

Slovenija bo po ugotovitvah IJS dosegla dva od treh obvezujočih ciljev na poti do podnebne dejavnosti, in sicer na področju emisij neETS in na področju energetske učinkovitosti. Ne bo pa dosegla cilja na področju obnovljivih virov energije. In čeprav je to seveda spodbudno, so bili "cilji za leto 2020 premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi," ocenjujejo na IJS. Do ciljev, katerih izpolnjevanje smo si zadali do leta 2030, pa so kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj je večina nujnih ukrepov preloženih na obdobje po letu 2030, opozarjajo.

Ste kdaj pomislili, da ko v koš odvržete ostanke obroka, posledica tega ni le večja količina odpadne hrane? Ste vedeli, da je vsako drugo govedo v Braziliji povezano z izsekavanjem gozda in da obstaja velika verjetnost, da je vaš jutranji kozarec pomarančnega soka povezan s suženjskim delom? Da zaradi podhranjenosti vsako leto umre 3,1 milijona otrok? Tudi tega se zavedajmo, ko načrtujemo obroke, pozivajo številne organizacije, ki opozarjajo na pomen zmanjševanja odpadne hrane.

Belokljuna žolna, največja predstavnica žoln na svetu, je zdaj na seznamu izumrlih vrst. Njeno usodo pa odslej deli še 22 drugih vrst, ki so jih izbrisali s seznama ogroženih živali in rastlin ter dodali na seznam 650 izumrlih vrst.

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Strožje smernice sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v trenutni zakonodaji. Da onesnaženost zraka v večini evropskih držav ostaja pereča težava, pa je s svežimi podatki v teh dneh opozorila Evropska agencija za okolje.

V lanskem letu so po svetu zabeležili rekordno število umorov ljudi, ki so se zavzemali za ohranitev svojega okolja in narave. Več kot 200 ljudi je bilo namreč ubitih, medtem ko so skušali preprečiti posege v gozdove, reke in druge ekosisteme.

Drevesa kličejo na pomoč, odzvati se moramo zdaj. Prvo poročilo o svetovnem stanju dreves prinaša zaskrbljujoče ugotovitve. Med drugim razkriva, da v povprečju na svetovni ravni kar eni od treh vrst dreves grozi izumrtje. 142 vrst pa je doslej že izumrlo. Poročilo bo pripomoglo k okrepitvi naporov za ohranitev ogroženih drevesnih vrst na svetu, so prepričani botaniki.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Preden doseže police ima sladka tablica čokolade velikokrat grenko zgodbo o nastanku. Glavne značilnosti sodobne industrije čokolade so siromašenje pridelovalcev kakava, izkoriščanje delavcev, otroško delo in negativni vplivi na okolje, pojasnjujejo v društvu Focus. Bi kot alternativo poskusili čokolado iz laboratorija? Švicarski ekipi raziskovalcev je uspelo uspešno ustvariti prvo laboratorijsko narejeno čokolado doslej. Prejšnji mesec je ta namreč prestala preizkus, ki je potrdil ustreznost 'čokoladno-laboratorijskega' okusa. Žal masovne proizvodnje še ne načrtujejo, saj je takšna čokolada mnogo dražja od tradicionalne.

Zgodbe prebivalcev z območij, izpostavljenih podnebnim spremembam ter dvigu morske gladine in poplavam, kjer se običajno borijo tudi z izjemno revščino, so velikokrat pretresljive. Takšne so tudi zgodbe žensk z bangladeškega otoka 'sramote'. Podnebne spremembe so jih postavile v brezizhoden položaj, zaradi katerega so morale zapustiti svoje domove, in privedle do tega, da so postale spolne delavke. Zdaj pa tone celo bordel, v katerem živijo.

Letošnji julij, ko smo tudi v Evropi zabeležili številne ekstremne vremenske pojave – katastrofalne poplave, vročinske valove in požare – je tudi najtoplejši mesec v zgodovini meritev doslej. Globalna temperatura v letošnjem juliju je bila najvišja v mesecu juliju v 142 letih meritev, kažejo sveži podatki Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA).

Izumiranje vrst, pogostejši izbruhi bolezni, ekstremna vročina, propadi ekosistemov in drugi okoljski problemi se stopnjujejo hitreje kot pričakovano. Nepovratne podnebne spremembe bi lahko v prihajajočih desetletjih popolnoma spremenile življenje na Zemlji. To so črni scenariji Medvladega panela za podnebne spremembe Združenih narodov.

Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem prvem poročilu o elektronskih odpadkih opozorila, da je na milijone otrok in žensk po svetu izpostavljenih nevarnim snovem, ki se nahajajo v teh odpadkih. Zato pozivajo k bolj učinkovitim in zavezujočim korakom za zaščito ljudi in okolja pred tovrstnim onesnaževanjem.

Padec ravni kisika skozi čas v svetovnih jezerih dodatno ogroža sladkovodne ekosisteme in zaloge pitne vode, ugotavljajo znanstveniki. Sladkovodna biotska raznovrstnost tudi sicer upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %.

"Ribe iz avtomatov, ki jih jemo zdaj, ne moreš speči na gardeli. Vonj pa je umeten, kar začutiš, da je iz laboratorija. Normalen človek s tem ne more živeti." To je izsek iz znanstvenega monologa, ki nas popelje v prihodnost, v kateri bomo, če bomo nadaljevali z življenjskim slogom, ki še pospešuje podnebne spremembe, ribe morda nekoč dobili le še na recept. Znanstveni podnebni monolog je nastal pod okriljem WWF Adria, kjer so združili znanost in umetnost. Tako na inovativen način opozarjajo na posledice podnebnih sprememb in njihov vpliv na svetovna morja in oceane. Udobno se namestite in prisluhnite Borisu Cavazzi v intimni izpovedi ribiča, Petru Harlu in Receptu za tuno ter Tini Vrbnjak, ki vas bo popeljala v svet nevidnih žensk v ribiški industriji.

Dinamika inovacij na področju okolju prijaznih energetskih rešitev se je upočasnila, v zadnjem poročilu ugotavljata Evropski patentni urad in Mednarodna agencija za energijo. Od leta 2017 naprej je tako povprečni letni prirast patentov v tem sektorju glede na obdobje med letoma 2000 in 2013 upadel z 12,5 odstotka na tri odstotke.

Res je, da je bilo lani sedem odstotkov manj proizvedenih emisij, a človeški vpliv na okolje je še vedno tako velik, da se to zelo malo pozna. V velikih državah, ki so morda politično šibke in ki jih je covid-19 hudo prizadel, nastaja na okoljskem področju nepopravljiva škoda, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V Evropi nam za zdaj zaradi pandemije ne bo hudega, opustitev letalskega prometa in turizma bo kvečjemu blagodejno vplivala na naše okolje. A to nas ne sme uspavati, opozarja.