poletje

Ciklame, korčki, soldatki, katanek, valjavica in še kaj... Vse to so poimenovanja za priljubljeno vijolično cvetlico. Vse to samo kaže, da je bila navadna ciklama (Cyclamen purpurascens ) vedno zelo priljubljena ljudska rastlina. Kako tudi ne! Zacvetela je takrat, ko se je poletje poslavljalo, omamno je dišala in razširjena je skoraj povsod, pripoveduje vodja botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Kot pojasnjuje, pa vendar ciklama raste na specifičnih rastiščih. V gozdu na senožetih torej na izkrčenih površinah, na obronkih kolovozov, cest tako v visokogorju med skalami na meliščih ali celo v škarpah. Kamorkoli jo mravlje zanesejo uspeva. Uspeva tako na apnencu kot tudi na kislih površinah. Je edina najbolj dišeča vrsta izmed preko 23 vrst.

Število hobotnic, priljubljene delicije na krožnikih, v španskih vodah upada. A povpraševanje po okusnih lovkah, ki se vedno veča, poganja tudi ideje o spornih praksah farm hobotnic v tej mediteranski državi. Znanstveniki opozarjajo, da so tovrstne farme krute do živali, ki veljajo za izjemno inteligentna bitja.

Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke. Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Hrvaški znanstveniki so na skoraj dva metra dolgega sinjega modrega morskega psa namestili satelitski oddajnik. Ta bo strogo zaščiteno vrsto v okviru raziskav vrst morskih psov v Jadranu spremljal pol leta. Po tem si znanstveniki obetajo, da bo oddajnik prinesel dragocene podatke o doslej slabo raziskanem gibanju tega veličastnega morskega bitja v sredozemskih vodah.

Ekstremna vročina postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki presega vpliv naravnih katastrof, kot so poplave, potresi in orkani skupaj. Študija Swiss Re opozarja na naraščajoče število smrtnih žrtev in negativne posledice na infrastrukturo, gospodarstvo ter zdravstveni sistem.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

Načrtovanih izklopov električne energije po svetu je vse več. Gre za relativno novo idejo. Da bi preprečili velike gozdne požare na območjih, ki so nagnjena k suši in močnemu vetru, so elektro podjetja namreč začela preventivno izključevati elektriko. To so poimenovali javne varnostne zaustavitve električne energije in se jih predvsem v ZDA vse bolj poslužujejo, na primer v Teksasu, Novi Mehiki in Kaliforniji.

Ekstremna vročina ima lahko večji vpliv na biološko staranje, kot nezdravi razvadi, kot sta kajenje in pitje alkohola, kažejo raziskave. Ker podnebne spremembe spodbujajo naraščajoče temperature po vsem svetu, nova študija opozarja, da bi ekstremna vročina lahko pospešila proces staranja pri starejših odraslih.

Dnevni globalni obseg morskega ledu se je februarja znižal na rekordno nizko raven. Skupni obseg ledu okoli severnega in južnega tečaja je v začetku februarja dosegel nov dnevni minimum, je sporočila služba EU za podnebne spremembe C3S Copernicus.

Za nami je leto vremenskih rekordov. Kaj pa prinaša prihodnost? Agencija za okolje je pripravila oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21.stoletja. Vse kaže, da nas čaka pestro dogajanje. Število vročih dni se bo povečalo, klimatologi napovedujejo več padavin v obliki nalivov in precej skromnejšo snežno odejo.

Fotograf Christian Åslund je postal priča podnebnih sprememb. V svoj objektiv je na isti lokaciji najprej poustvaril ikonične fotografije izpred približno sto let, potem pa je po 20 letih znova ujel pretresljive prizore pospešenega taljenja ledu. Njegove fotografije prikazujejo neverjeten obseg umika polarnega ledu na Arktiki. Serija fotografij je postala živ dokaz podnebnih sprememb, ki povzročajo pospešeno taljenje ledenikov.

V okviru projekta Life IP Care4Climate bo stekla druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Namen analize je natančno določiti delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt.

Japonsko goro Fudži so novembra končno pobelile snežinke. Tako ima vrh naposled le znamenito snežno 'kapo', ki pa si jo je tokrat nadel izjemno pozno. Običajno sneg namreč vrh gore pobeli več kot mesec dni prej.

Združeni narodi v novem poročilu opozarjajo, da je bilo leto 2023 najbolj sušno leto v več kot treh desetletjih. Svetovne reke so presušene tudi letos, saj je rekordno vroče leto podkrepilo izsuševanje vodnih tokov in ponekod prispevalo k dolgotrajnim sušam, svari WHO. Izpostavili so, da se je lani kar polovica sveta soočila s sušnimi razmerami.

Potopljene vasi na dnu vodnih rezervoarjev naj bi za vedno ostale skrite očem. A zaradi hude suše se vedno pogosteje dogaja, da ruševine kot duhovi iz nekih drugih časov spomnijo na neizbežno realnost podnebnih sprememb. Tako je pred kratkim iz jezera Mornos, ki leži v gorah v srcu Grčije, na kopno pokukala potopljena vasica Kallia.

Je bilo tudi vam to poletje še posebej vroče? Za Balkanom je najbolj vroče poletje, odkar so se pred 130 leti začele meritve na tem območju. V peklenski vročini so se kuhali tako prebivalci mest kot podeželja.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

Dobre novice iz globin slovenskega morja. Potapljači so potem, ko je bilo to poletje prijavljenih nekaj najdb strogo zaščitene školjke na Hrvaškem, tudi v Sloveniji v četrtek odkrili en osebek živega velikega leščurja. Kot smo poročali, je ta vrsta školjke tudi v Sloveniji doživela tragično usodo, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, v Sredozemlju zradirane celotne populacije te velike školjke.

Medtem ko se Španci pritožujejo nad turisti, ki onesnažujejo njihovo državo, in organizirajo celo protituristične proteste, je danska prestolnica ubrala nekoliko drugačno strategijo. Turiste, ki to poletje obiščejo København, spodbujajo k sodelovanju v 'zeleni' počitniški zabavi. Ta vključuje okolju prijaznejša ravnanja, kot je pobiranje smeti iz rek in potokov, kolesarjenje do muzejev namesto vožnje z avtomobilom in celo prostovoljno delo na mestnem vrtu.

Rekorden vročinski val na Antarktiki skrbi in bega znanstvenike. Trenutno bi moral biti najhladnejši kraj na Zemlji precej hladnejši tudi po temperaturah. A živo srebro se je tam povzpelo za več deset stopinj Celzija višje, kot bi pričakovali v tem času. To vzbuja skrb, kaj to pomeni za antarktično celino in kakšne posledice bi lahko imel ta nenavaden vročinski val.

Neprijetni prizori, ko namesto modrine ob pogledu na morsko gladino tam plava sluz, to poletje ne povzročajo preglavic le v slovenskem morju, ampak pestijo tudi druge dele Jadrana. Tudi iz italijanske Ancone poročajo o neprijetnem onesnaženju morja z algami, kar turiste odganja od želene ohladitve v morju. Pojav strokovnjaki pripisujejo tudi naraščajočim temperaturam morja.

Minulo leto je zaznamovalo vroče poletje. V naši okolici so se na hrvaški obali pojavile tudi za človeka neprijetne meduze mesečinke. Koliko pogostejši so dogodki cvetenja meduz v Sredozemskem morju, predvsem v Jadranu, v zadnjih letih? Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Bo meduz, ki povzročijo za človeka neprijeten ožig, vedno več?

Sanje o najbolj zelenih olimpijskih igrah se – dobesedno – topijo. Če so bile letošnje pariške olimpijske igre predstavljene kot najbolj okolju prijazne doslej, se zapleta. Na njih namreč, da bi prihranili energijo, ne bi uporabljali klimatskih naprav, a napovedi ekstremne vročine, so med delegacijami sprožile upor. Organizatorji so popustili pritisku in naročili 2500 klimatskih naprav, za katere bodo plačale države same.

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

Nizozemski kmetje se soočajo s posledicami ekstremnih vremenskih razmer, ki vplivajo na velikost in obliko pridelkov. A so našli rešitev: s pomočjo množičnega financiranja prodajajo 'nepopolne' pridelke in izdelke iz njih.

Vročina je v teh dneh znova pokazala svojo moč. Da so poletja veliko bolj vroča, kot so bila nekoč, občutimo na lastni koži, še posebej prebivalci mest, kjer je vročina še bolj neizprosna. A kaj pravijo podatki? Kako so se v Sloveniji spremenila poletja? Za koliko je naraslo število vročih dni in tropskih noči? Zaradi vročine so danes ogroženi tudi deli Slovenije, kjer se takšne temperature prej sploh niso pojavljale, predvsem na malo višjih nadmorskih višinah, izpostavlja Tjaša Pogačar iz biotehniške fakultete. Višje temperature so problematične za ekosisteme, ki so prilagojeni na nižje temperature, spremembe pa se dogajajo prehitro.

Znanstveniki opozarjajo, da je pred vrati ena najbolj aktivnih sezon orkanov v Atlantskem oceanu. Kot poudarjajo, oceanska vročina in razvijajoča se La Nina pomenita nevarno kombinacijo. Tako lahko na tem območju pričakujejo od tri do sedem orkanov tretje kategorije, ki prinašajo vetrove s hitrostjo več kot 178 kilometrov na uro.

Korale so postale žrtve naraščajočih svetovnih temperatur, ki so v preteklem letu podrle zgodovinske rekorde – predvsem zaradi fosilnih goriv, ki povečujejo emisije toplogrednih plinov, pospešil pa jih je tudi močan El Niño, ki segreva temperature oceanov. Dogajanje na koralnih grebenih je v tem trenutku podobno podvodnim gozdnim požarom, svari avstralska znanstvenica Kate Quingley.

Veliki koralni greben v Avstraliji je znova prizadelo množično beljenje koral. Gre že za peti takšen dogodek v osmih letih, svarijo znanstveniki. Kot poudarjajo, se greben dobesedno kuha in pozivajo k odločnemu ukrepanju. Znanstveniki pravijo, da je še prezgodaj napovedovati obseg škode. Kot ocenjujejo, se bo greben, če se bodo razmere normalizirale, obnovil kot že večkrat v zgodovini.

Neobičajno visoke temperature in nizka količina padavin sta dele Sredozemlja spremenila v 'puščavo'. Španska pokrajina Katalonija je že razglasila izredne razmere zaradi suše, a še zdaleč ni edina pokrajina na Mediteranu, ki trpi zaradi pomanjkanja padavin. Kot kaže poročilo Evropskega observatorija za sušo, sta se v težavah med drugim znašli tudi Sicilija in Sardinija.