polarni medved

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Polarni medvedi se težko prilagajajo podnebni krizi, ki je 'stopila' led, ki jim predstavlja ključ za preživetje, saj ga uporabljajo za lovljenje hrane. Nova raziskava populacije belih velikanov v Kanadi ugotavlja, da se polarni medvedi težko prilagajajo preživetju več časa na kopnem.

Znanstveniki so v ledu na območju Norveške odkrili zaskrbljujoče ravni PFAS oz. večnih kemikalij. Te predstavljajo veliko tveganje za nastanek različnih bolezni, ustvarjajo pa tudi okoljski problem. To so zaskrbljujoče ugotovitve, ki ogrožajo neprecenljiv ekosistem, svarijo raziskovalci. Stopljena voda namreč postane 'strupen koktejl', ki ogroža prebivalce tega ranljivega okolja. Pri polarnih medvedih so tako že odkrili visoke ravni PFAS v krvi.

Populacija polarnih medvedov v Hudsonovem zalivu v Kanadi strmo upada, svarijo raziskovalci. Polarni medvedi tako izginjajo iz svoje globalne prestolnice, kot so poimenovali kanadski Churchill.

Prebivalci ruskega industrijskega mesta Norilsk so bili osupli ob pogledu na polarnega medveda, ki je zataval in hrano iskal kar 700 kilometrov od svojega habitata. Posnetki prikazujejo medveda, ki se izogiba prometu in na smetišču išče hrano.