podnebne spremembe

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Podatki o temperaturah za letošnji junij, ki so jih objavili ameriški strokovnjaki za podnebje, so potrdili to, kar smo Evropejci, prebivalci Azije ter delov Afrike in Južne Ameriške, nekako uganili že sami. Ta mesec je bil globalno najbolj vroč, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu.

Okoljski aktivisti so v petih mestih v Veliki Britaniji z blokado več cest začeli petdnevno "poletno vstajo". S pisanimi ladjami, ki so jih pripeljali na ulice, so aktivisti skupine Extinction Rebellion ustavili promet v Cardiffu, Glasgowu, Bristolu, Leedsu in Londonu.

Zaskrbljujoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, opozarja Svetovna organizacija za varstvo narave. Več kot polovici vrst morskih psov in skatov grozi izumrtje. Najbolj jih ogroža ribolov, ki je pogosto pretiran in tudi nezakonit, v zadnjih desetletjih pa tudi plastični odpadki.

Ljudje se pogosto bojijo morskih psov, a v resnici smo mi tisti, ki smo veliko bolj nevarni tem veličastnim bitjem. Z načinom življenja smo oceane onesnažili s plastiko, še posebej problematična je mikroplastika, ki je očem nevidna, a kot kažejo rezultati prvih raziskav izjemno nevarna. Med morskimi psi so tako zabeležili pojav raka in meningitisa, prvorojeni mladiči delfinov pogosto poginejo po rojstvu, saj od matere prejmejo smrtonosno dozo onesnaževal, ki se vežejo na mikroplastične delce in nalagajo v materinem telesu.

V oddaji 24UR ZVEČER je svoje poglede glede gobalnega segrevanja in zadnjih raziskav, ki slovenski prestolnici napovedujejo občutno segrevanje v prihodnjih desetletjih, predstavil okoljski ekonomist in klimatolog Aljoša Slameršak. Opozoril je na nevaren trend zviševanja temperatur in pomanjkanje političnega posluha.

Nov podnebni scenarij znanstvenikov v primeru, če se temperatura ozračja na globalni ravni dvigne za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, napoveduje, da bo v Londonu leta 2050 tako vroče kot v Barceloni, v Madridu pa kot v Marakešu. Ljubljani se po napovedih obeta največji dvig temperature od vseh evropskih mest, temperature se bi v naši prestolnici v najtoplejšem mesecu v povprečju lahko povzpele za osem stopinj Celzija.

V japonskem parku Nara, ki je priljubljena turistična destinacija, je v zadnjih štirih mesecih zaradi zaužitja plastike poginilo devet jelenov. V želodcu enega izmed njih so našli kar štiri kilograme plastičnih odpadkov. Jeleni so najverjetneje poginili zaradi slabe prehranjenosti, saj je njihova prebavila blokirala plastika.

Letošnje poletje se je šele dobro začelo, pa nam je že postreglo tudi s temperaturnimi rekordi. Huda vročina pa ne prizanaša niti morskim živalim. V Kaliforniji so tako zabeležili množičen pogin školjk, ki so se skuhale v lastnih lupinah.

Podnebne spremembe na življenje ljudi vplivajo na različnih področjih. Urbanisti po svetu že razmišljajo, kako urediti mesta, da bodo poleti bolj prijetna, obstajajo pa celo države, ki z zakonom zahtevajo, da pri gradnji pomislimo na to, kako se naša hiša obnese v vročini.

Izpusti ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov in kombiniranih vozil, registriranih lani v EU, so se drugo leto zapored zvišali. V povprečju so znašali 120,4 grama na kilometer, kar je dva grama več kot predlani. Razlika med dizelskimi in bencinskimi motorji je pri tem vse manjša, je pokazala raziskava Evropske agencije za okolje.

Svet se sooča s podnebnim apartheidom, saj se bogati lažje prilagajajo bolj vročemu planetu, medtem ko revni najbolj trpijo posledice podnebnih sprememb, je posvaril posebni poročevalec ZN za izredno revščino in človekove pravice Philip Alston. Podnebne spremembe bi lahko izbrisale desetletja napredka, je opozoril v poročilu.

Avstralsko mesto Sydney se je pridružilo stotinam mest in občin po svetu ter formalno razglasilo podnebne izredne razmere. Mestni svet je namreč presodil, da podnebne spremembe "resno ogrožajo" prebivalce Sydneyja.

Območje Petrove gore nedaleč Karlovca je bilo razglašeno za prvi mednarodni park temnega neba na Hrvaškem, je sporočila hrvaška astronomska zveza. Nad Petrovo goro je nebo izjemno temno in je v jasnem vremenu možno opaziti številne zvezde. Na območju zato med drugim pričakujejo tudi razvoj t.i. astroturizma.

V dobrih osmih mesecih, odkar je Dars uvedel elektronsko cestninjenje za težka vozila, se je poraba goriv težkim vozilom na naših avtocestah in hitrih cestah zmanjšala za šest odstotkov. Zmanjšali so se tudi izpusti ogljikovega dioksida in drugih onesnaževalcev zraka.

Naraščanje temperatur spreminja svet in medtem ko se nekaterim območjem Zemljem obeta, da bodo postala negostoljubna do ljudi, gredo drugod v nasprotno smer. Kot napovedujejo znanstveniki, bi zaradi podnebnih sprememb utegnili večji deli azijskega dela Rusije postati do poznega 21. stoletja primerni za življenje ljudi.

Prebivalci ruskega industrijskega mesta Norilsk so bili osupli ob pogledu na polarnega medveda, ki je zataval in hrano iskal kar 700 kilometrov od svojega habitata. Posnetki prikazujejo medveda, ki se izogiba prometu in na smetišču išče hrano. 

Permafrost na Arktiki se odtaja kar 70 let hitreje, kot so pričakovali znanstveniki. Strokovnjaki opozarjajo, da je to znak, da se globalna podnebna kriza povečuje hitreje, kot so se bali. Taljenje permafrosta bi imelo velike posledice na vreme in podnebje tako na Arktiki kot po svetu.

Več kot 40 različnih organizacij vlado poziva, naj podnebne spremembe prepozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. "Podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo," je prepričana direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Kjer je bil prej led, je raziskovalce na Grenlandiji pričakala voda. Zgornja plast ledu se je namreč stalila, zato so morali z vlečnimi psi broditi po morju, da so prišli do svojih privezov in opreme vremenske postaje. Nastal je izjemen posnetek psov, ki "hodijo po vodi" – dokaz, da se ledena plošča vse hitreje tanjša. 

Dno Jadranskega morja je eno najbolj onesnaženih s plastiko po severovzhodnem delu Sredozemskega morja in Keltskem morju, so objavili v ameriškem znanstvenem časopisu Marine Pollution Bulletin. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da do 80 odstotkov plastičnih odpadkov v Jadransko morje prihaja s kopnega.

Že drugo leto zapored smo si v Sloveniji nastavili tako imenovano "podnebno ogledalo", ki spremlja, kako uspešni smo pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki kažejo, da smo v 2017 za 2,8 odstotka zmanjšali toplogredne pline, kar pomeni, da smo v okviru zadanih ciljev. Še vedno pa je naša šibka točka promet, kjer so se emisije celo nekoliko povečale in bo treba na tem področju sprejeti največ drznih korakov.

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Britanski študent iz predmestja Londona je na poseben način pozdravil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. S kosilnico je namreč oblikoval sporočila na njivah, ki jih je prav gotovo Trump videl ob pristanku v Londonu. Med drugim mu je jasno sporočil, da se ne strinja z njegovim zanikanjem podnebnih sprememb in mu izrekel nevljudno dobrodošlico.

Raziskava o globalnih bioloških spremembah je zbrala pričevanja več kot 500 ribičev iz devetih sredozemskih držav. Ta so razkrila, da se Sredozemsko morje spreminja pred našimi očmi zaradi čedalje večjega učinka podnebnih sprememb in invazivnih vrst.

Drugi val protestov mladih za podnebno ukrepanje bo zajel skoraj 1300 mest v 100 državah. Za razliko od prvega podnebnega protestnega vala marca, ko se je v Ljubljani zbralo okoli 9000 protestnikov, se je tokrat pred poslopjem državnega zbora zbralo le nekaj deset mladih.

Čeprav smo pred desetletji po svetu opustili rabo in proizvodnjo ozonu škodljivega plina CFC-11, pa se njegove količine v ozračju v zadnjih letih znova višajo. Znanstveniki so zdaj potrdili, da je glavni krivec za to Kitajska, kjer so se izpusti tega plina v samo zadnjih treh letih povečali za kar 110 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred tem. 

Znanstveniki se bojijo, da se bo višina svetovne morske gladine zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki dvignila precej več, kot so napovedovali. Doslej je namreč 'veljalo', da bo maksimalna višina dviga do leta 2100 do enega metra, zdaj pa so v primeru črnega scenarija napoved podvojili. V Sloveniji se je morska gladina od leta 1961 dvignila za 10 cm.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Ministrstvo je priznalo, da so oddali slabši osnutek tudi zato, da se izognemo finančnim sankcijam.