podjetje

Evropa je odprla nova stran v zgodovini in napovedala oster boj okoljskim kriminalcem. Evropski poslanci so sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj proti okolju in strožje sankcije. Ta zajema tudi nezakonito trgovino z lesom, izčrpavanje vodnih virov in dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom. Okoljskim kriminalcem po novem grozi do deset let zaporne kazni.

Kmetje imajo kakovostno sonaravno pridelane pridelke, a premalo rok, da bi jim pomagale pridelke pobrati. Pobiralci pa si želijo zdrave hrane po dostopni ceni. Pobiranje pridelkov po navadi poteka v sproščenem vzdušju, med ljudmi v naravi se vzpostavi medsebojno zaupanje in druženje. Kmetje so veseli, da je pridelek pobran, pobiralci pa veseli, da so se oskrbeli s kakovostnimi pridelki po nižji ceni. To je koncept sooskrbovalnice Desetinka, ki se je začela pod okriljem Eko civilne iniciative Slovenija.

Približuje se sezona, ko bo po številnih domovih dišalo po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa veste, da je odpadno jedilno olje lahko nevaren odpadek, če ga nepravilno odložite? Kot opozarjajo na ZPS, lahko en liter, zlit v odtok ali naravo, onesnaži kar milijon litrov pitne vode. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je odpadno olje odlična surovina, zato je še toliko bolj pomembno, da ga pravilno odlagamo.

Zvezda Hrastnika je postalo sonce. Na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik se razprostira več kot 600 sončnih panelov, ki jih ravno zdaj prekriva snežna odeja. A sončni žarki že počasi razkrivajo pogled na prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji. Oskrbovala bo 15 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva gospodarska objekta. Od ostalih skupnostnih elektrarn pa se razlikuje v pomembni točki – vsi odjemalci so hkrati lastniki elektrarne, zato iz računice odpadejo večji posredniki energije.

V Avstriji so se reševanja podnebne krize lotili tudi s posebno ugodno letno vozovnico za javni promet, ki so jo poimenovali 'Klimaticket'. A rezultati so daleč od tistih, ki so jih pričakovali. Čeprav številke tistih, ki bi avtomobil zamenjali za javni prevoz, niso porasle, so uporabniki vseeno zadovoljni s to okolju in žepu bolj prijazno ponudbo, saj jim olajša potovanje z javnim prevozom.

Medtem ko se število ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode, viša, se veča tudi žeja elite po prestižni vodi. Prestižna voda postaja namreč vroči trend med petičneži, poroča AP. V nekaterih delavskih indijskih soseskah voda iz pip pritiče le enkrat na dan. Na drugi strani pa si najbogatejše indijske družine redno naročajo luksuzne ustekleničene vode z vseh delov sveta in za le eno steklenico namenijo dnevnico povprečnega indijskega delavca.

Na newyorškem letališču JFK je pristal že prenekateri Boeing tisti dan. A ta pristanek je bil nekaj posebnega. Čez ocean ga je z londonskega Heathrowa poganjalo neke vrste 'kuhinjsko olje'. Namesto običajnega goriva so za poskusni let uporabili trajnostno gorivo oziroma t. i. SAF. In medtem ko bi nekateri let radi obarvali v zeleno, okoljevarstveniki opozarjajo, da takšno gorivo ne more oprati slabe vesti zaradi umazanih učinkov, ki jih letenje povzroča našemu skupnemu planetu.

Od 18. do 24. novembra je potekal svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. Naraščajoča mikrobna odpornost predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, zato letošnja tema tedna "Skupaj preprečimo mikrobno odpornost" poziva k sodelovanju med sektorji za ohranitev učinkovitosti kritičnih protimikrobnih zdravil oziroma antibiotikov.

Poseben morski robot preži na svoj plastični plen v reki Temzi v Londonu v okrožju Canary Wharf. Pred seboj pobira plastenke in ostale odpadke, ki mu prekrižajo pot. Na dan tako reko očisti 21.000 plastenk.

825 udeležencev nacionalne pobude Polni zagona kolesarimo v službo je vsakodnevno vožnjo z avtomobilom zamenjalo za kolo in se tako zagnalo v nov dan z manj stresa in več energije. Prekolesarili so kar 116.150 km, kar je skoraj trikraten obseg ekvatorja in prihranili 18 ton CO2, kolikor jih v enem letu absorbira 365 odraslih dreves.

Odpadno energijo najpogosteje najdemo v obliki presežne toplote in je stranski produkt večine industrijskih in komercialnih procesov iz tovarn, podatkovnih centrov, objektov za odpadne vode ali nakupovalnih centrov. V teh in podobnih kompleksih proizvajajo ogromne količine presežne toplote. V Evropski uniji presežna toplota znaša 2.860 TWh/y, kar skoraj ustreza skupnemu energetskemu povpraševanju EU po toploti in vroči vodi v stanovanjskih in storitvenih zgradbah. Veliko te presežne toplote bi lahko zajeli in uporabili.

100-ogljično nevtralen izdelek lahko preberemo na embalaži gela za tuširanje. 100-odstotno reciklirano, okolju prijazno ... To je le še nekaj označb na embalažah izdelkov, pri katerih bi morali zastriči z ušesi. Se tudi sami sprašujete, kaj sploh pomenijo? Trenutno ni splošnih določil, kakšna z okoljem povezana sporočila se lahko pojavljajo na izdelkih – če le obstaja nekakšna razlaga zanje, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Je pa EU v četrtek dosegla dogovor o zelenih trditvah, ki naj bi to področje končno uredil. Po novem bodo tako na embalažah prepovedane splošne okoljske trditve, kot so okolju prijazen, naraven, biorazgradljiv, podnebno nevtralen ali eko, brez ustreznih dokazil.

Podjetje IKEA je na dogodku "Naredi prostor življenju" v trgovini IKEA Ljubljana razkrilo, da bo celotno poslovno leto 2024 posvetilo idejam in izdelkom za shranjevanje po vsem domu. Ključne rešitve obsegajo vse od knjižnih polic, predalnikov in vozičkov do škatel, registratorjev in ikonične nakupovalne vreče podjetja IKEA. S temi rešitvami v podjetju pomagajo kupcem pospraviti, ustvariti red in tako narediti prostor življenju.

Ste že kdaj pri rezervaciji potovanja ali pri spletnem nakupu označili okence, ki vas poziva, da nekaj evrov namenite za ogljično izravnavo? Pa veste, kaj to pomeni? Ste prepričani, da zato na drugem koncu sveta uspeva bujno drevo? Pomislite še enkrat in preverite, kaj konkretno sploh pomenijo programi ogljične izravnave.

Švedski spletni modni trgovec Boozt AB je sankcioniral kupce, za katere predvidevajo, da izkoriščajo možnosti vračila. Tako so doslej blokirali 42.000 kupcev, ki so vrnili preveč izdelkov. Le dva odstotka takšnih kupcev je skupaj povzročilo 25 odstotkov vračil.

Podjetja in posameznike, ki onesnažujejo britanske reke in druge ekosisteme, lahko po novem doletijo globe v neomejeni višini, je sporočila britanska vlada. Trenutna omejitev denarnih kazni bo torej odpravljena, je ob široki podpori javnosti odločila vlada.

Potniki, ki sanjajo, da bi se poslovili od letenja, imajo za potovanje po Evropi novo nostalgično alternativo, pišejo svetovni mediji. Tri noči na teden se lahko popotniki v Bruslju vkrcajo na vlak European Sleeper, ki s postaje odrine ob 19.22 in v središče Berlina prispe naslednje jutro ob 8.30. Storitev stavi na cenovno dostopnost, zato luksuza ne pričakujte.

Slovenski podjetniški sklad je za zagonska in hitro rastoča podjetja ter druga inovativna mikro, mala in srednje velika podjetja razvil tako imenovan pripomoček ESG – napredno spletno orodje za samooceno trajnostne usmerjenosti. Podjetjem omogoča, da prepoznajo morebitna okoljska, družbena in upravljavska tveganja svojega poslovanja.

Na dnu Piranskega zaliva bodo predvidoma konec avgusta postavili umetno podvodno strukturo, na kateri bodo raziskovali možnosti pridobivanja avtohtonih morskih organizmov za gojenje. V zavodu YouSea pričakujejo, da bo Morska oaza Piran, kot so jo poimenovali, postala dom številnih vrst in delovala podobno kot naravni podmorski greben.

Evropske države bodo do leta 2030 ob prizadevanjih ustvariti energetsko učinkovito in trajnostno prihodnost morale najti dodatnih 167 milijard evrov letno. Čeprav investicije v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri tem predstavljajo izjemno pomemben delež, večina ponudnikov energetskih storitev poroča, da je težko ali zelo težko pridobiti primerne vire financiranja.

V Madridu protestniki nasprotujejo kontroverzni farmi hobotnic. To bi bila prva farma hobotnic na svetu, v bazene bi ujeli kar tri milijone hobotnic. Znanstveniki temu nasprotujejo, načrt so ocenili kot izjemno krut. Hobotnice so namreč zelo inteligentna bitja, ki bi v ujetništvu trpela.

Nizozemsko podjetje je analiziralo zasebne lete v Evropi. Nebo nad staro celino je namreč lani preletelo kar 64 odstotkov več zasebnih letal, za katera Greenepeace opozarja, da so popolnoma nesmiselna, hkrati pa povzročajo osupljivo onesnaženje planeta. Ugotovili so, da je daleč največ letal poletelo z Velike Britanije, najbolj priljubljena linija pa je bila med prestolnicama Velike Britanije in Francije. Kljub temu, da je Slovenija na repu lestvice, je število zasebnih poletov in emisij, proizvedenih s tega naslova, strmo poraslo, opozarjajo pri Greenpeaceu Slovenija.

Stolpnica Ringturm v središču Dunaja vsako poletje dobi novo preobleko, letos so jo preoblekli v umetniško delo Ledeniki na potepu slovenske umetnice Vanje Bućan. Nova preobleka bo pričarala morsko vzdušje, hkrati pa opozorila na podnebne spremembe.

Bi se za dobro planeta odrekli letenju ali zmanjšali količino mesa, ki ga zaužijete? Kot kažejo raziskave javnega mnenja, se spremembe življenjskega sloga, ki so jih pripravljeni uvesti Evropejci, razlikujejo od države do države.

Hmelj je precej zahtevna rastlina. Zaradi podnebne krize so zato obeti za njeno prihodnost nič kaj optimistični. Raziskave kažejo, da vse pogostejše suše, škodljivci in bolezni, ki so posledica globalnega segrevanja, znižujejo donos in kakovost pridelka in pivovarski industriji povzročajo vedno hujši glavobol. Španski startup je tako začel z gojenjem hmelja v skladiščih, kjer ima rastlina umetno ustvarjene pogoje za rast.

Naš bivalni prostor mora biti funkcionalen in udoben, pri čemer igra izbira pohištva veliko vlogo. Ker pa se naše potrebe, navade in okusi z leti lahko spremenijo, si pogosto zaželimo sprememb tudi v svojem domu. Nenazadnje je to prostor, kjer se moramo počutiti dobro. Vsak nakup novega kosa pohištva pa običajno pomeni, da se moramo znabiti starega. A ta naj nikar ne roma na kosovni odpad!

Znanstveniki so v vulkanskem vrelcu odkrili mikrobe, ki neverjetno hitro presnavljajo ogljikov dioksid. Odkritje vzbuja upanje, da bi lahko v prihodnosti mikrobe, ki absorbirajo CO2, uporabili kot učinkovito orodje za odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja.

Da je pri Nemcih trava na nogometnih zelenicah bolj zelena, gredo delne zasluge tudi Slovencem. Slovensko podjetje namreč odkupuje odpadno umetno travo z nemških nogometnih igrišč, da jo reciklira in uporabi pri izdelavi novih zbiralnikov za vodo. Te nato proda bavarskemu kupcu, ki z njimi namaka svoja nogometna igrišča.

Slovenija si je zadala ambiciozen cilj, da bi do leta 2050 postali prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu. Z izzivi posuto pot do cilja pa naj bi premagali s pomočjo modela sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji Deep Demonstraton v sodelovanju z EIT Climate KIC. Z vodjo projekta Bartom Stegmanom smo govorili o tem, kako realen je ta cilj, kako krožno je že gospodarstvo v Sloveniji in pred katerimi panogami je največji izziv.

150 'volnenih' kosilnic oziroma 'solarnih ovc' v avstrijski prestolnici je dobilo še dodatno častno funkcijo. Simpatične živali so postale promotorke sončne energije. Iz njihove volne bodo izdelali prav posebne nogavice. Za ročno izdelane nogavice, ki na ustvarjalen način promovirajo obnovljive vire energije, pa bo treba imeti nekaj sreče. Zadeti jih bo mogoče le v nagradnih igrah.