podjetja

Ob svetovnem dnevu okolja so v Centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah predstavili dva rabljena ladijska kontejnerja, ki so jih preuredili v bivalna objekta. Nastala sta v okviru dveletnega projekta za razvoj Studia krožnega gospodarstva, ki je financiran z norveškimi sredstvi. Namen Studia je sicer trajnostna arhitektura in gradnja z obnovljivimi materiali.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Dunajčanov ne ustavi, da nimajo svojega vrta ali balkona, kjer bi lahko vrtnarili za svojo dušo. Že več kot 1500 prebivalcev avstrijske prestolnice sodeluje v pobudi Vrtnarjenje za vogalom. Vsi, ki si želijo prebuditi vrtnarja v sebi, lahko posvojijo gredico okoli mestnih dreves in jo posadijo z rastlinami, ki poskrbijo za lepši videz in večjo biotsko pestrost mesta. Urbanim vrtičkarjem pa bo na voljo še ena nekoliko nenavadna lokacija – mestno pokopališče.

Več kot 100 ljudi se je zadnje tri mesece vsak dan na delo v Ljubljano namesto z osebnim avtomobilom vozilo s kombijem. Pridružili so se namreč pilotskemu projektu Smart Move, s katerim iščejo nove, bolj trajnostne načine za prevoz na delovno mesto. Večina uporabnikov je bila s storitvijo zadovoljna, spodbudno pa je tudi, da so s skupinskim prevozom izpuste CO2 zmanjšali za 37 odstotkov, količino trdnih delcev pa kar za 70 odstotkov.

V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo čebelam, predvsem tistim, ki pridelujejo med. Kranjska čebela je pri nas zaščitena in čebelarji zanje lepo skrbijo. Divje čebele pa pogosto ostajajo v njihovi senci in so prepuščene same sebi, čeprav so zaradi svojega načina življenja še bolj ogrožene. V Sloveniji sicer živi več kot 570 vrst divjih čebel, ki so pri opraševanju celo bolj učinkovite od medonosnih čebel. Poleg njih so pomembni tudi drugi divji opraševalci, ki v kmetijstvu opravijo vsaj polovico opraševanja.

Morda res ne pridelujejo medu, a so čebele samotarke kljub temu izjemne opraševalke, ki pa jih je zaradi sprememb v okolju vse manj. Zato so v ljubljanskem BTC odprli povsem nov hotel, ki je namenjen tem prebivalkam Ljubljane, ki drugje težko najdejo prenočišče. Svoja gnezda si bodo lahko odslej zgradile v velikem lesenem logotipu podjetja A1.

Sprejeta je bila prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu. Podjetja bodo morala tako po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. A nova uredba vseeno prinaša nekaj pasti, poudarjajo v Focusu.

Bi se za dobro planeta odrekli letenju ali zmanjšali količino mesa, ki ga zaužijete? Kot kažejo raziskave javnega mnenja, se spremembe življenjskega sloga, ki so jih pripravljeni uvesti Evropejci, razlikujejo od države do države.

Po številu električnih avtomobilov na cestah Kitajska močno prednjači pred ostalimi državami. A z vse več električnimi vozili se pojavlja tudi vse več težav z njihovim polnjenjem. Zato tamkajšnja podjetja iščejo rešitve za to zagato. Ena od rešitev so tudi mobilne robotske polnilnice, ki omogočajo polnjenje vozil tudi, ko so vse vtičnice na polnilnih postajah zasedene.

Naš bivalni prostor mora biti funkcionalen in udoben, pri čemer igra izbira pohištva veliko vlogo. Ker pa se naše potrebe, navade in okusi z leti lahko spremenijo, si pogosto zaželimo sprememb tudi v svojem domu. Nenazadnje je to prostor, kjer se moramo počutiti dobro. Vsak nakup novega kosa pohištva pa običajno pomeni, da se moramo znabiti starega. A ta naj nikar ne roma na kosovni odpad!

Ekologi brez meja že tretje leto zapored 23. aprila organizirajo Dan v rabljenih oblačilih. Vabijo vas, da se jim pridružite in se oblečete okolju prijazno. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, izpostavljajo. Tem izzivom pa se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, sporočajo.

Znanstveniki so v vulkanskem vrelcu odkrili mikrobe, ki neverjetno hitro presnavljajo ogljikov dioksid. Odkritje vzbuja upanje, da bi lahko v prihodnosti mikrobe, ki absorbirajo CO2, uporabili kot učinkovito orodje za odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja.

Suša na stari celini se nadaljuje in prebivalci nekaterih delov Evrope s strahom zrejo v poletje. Še vedno pomnijo lansko poletje, ko so bili deli Evrope tako izsušeni, da je bila uporaba pitne vode omejena. Najhujši obeti so za Španijo, Italijo in Francijo. Prebivalci nekaterih regij pa se že pospešeno pripravljajo za primer, če bi se sušni scenarij lanskega leta znova ponovil.

Da je pri Nemcih trava na nogometnih zelenicah bolj zelena, gredo delne zasluge tudi Slovencem. Slovensko podjetje namreč odkupuje odpadno umetno travo z nemških nogometnih igrišč, da jo reciklira in uporabi pri izdelavi novih zbiralnikov za vodo. Te nato proda bavarskemu kupcu, ki z njimi namaka svoja nogometna igrišča.

Slovenija si je zadala ambiciozen cilj, da bi do leta 2050 postali prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu. Z izzivi posuto pot do cilja pa naj bi premagali s pomočjo modela sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji Deep Demonstraton v sodelovanju z EIT Climate KIC. Z vodjo projekta Bartom Stegmanom smo govorili o tem, kako realen je ta cilj, kako krožno je že gospodarstvo v Sloveniji in pred katerimi panogami je največji izziv.

Bogate soseske z razkošnimi bazeni in bahajočimi se zelenicami ter sijoče opranimi avtomobili povzročajo, da imajo revnejše skupnosti v afriških mestih slabši dostop do vode ali pa ga sploh nimajo, opozarjajo znanstveniki. Nove raziskave namreč kažejo, da je družbena neenakost pogostokrat spregledan krivec za vodno krizo v afriških mestih. Na pomanjkanje vode v tem delu sveta ne vplivajo le podnebne spremembe in suša, izpostavljajo. Neenakost pri porabi vode pa je težava po vseh svetovnih mestih, še svarijo.

Predvsem po letu 2025 lahko pričakujemo, da bo število odpadnih modulov zelo naraslo, s tem pa tudi potrebe in zahteve po reciklaži. Zaradi masovnega obsega recikliranja bodo v bližnji prihodnosti posledično tudi finančni modeli postali bolj dobičkonosni in privlačnejši za podjetja in investitorje, razmišlja dr. Marko Jošt z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. Zato je vsak korak v smer reciklaže odsluženih sončnih panelov še kako pomemben. Avstralski znanstveniki so pred kratkim naredili nov korak k preprostejši reciklaži sončnih modulov.

Ameriški proizvajalec električnih avtomobilov Tesla je v prvem letošnjem četrtletju prodal 423.000 vozil. To je za 36 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz družbe. Rezultat je kljub temu pod pričakovanji analitikov, ki so pričakovali več kot 430.000 prodanih vozil.

Ste vedeli, da med ni le naravna pomoč, ko nas začne praskati v grlu? Slovenski raziskovalci so tri leta preiskovali lastnosti kostanjevega medu, pri čemer so se osredotočili na delovanje v medicinske namene. Ugotovili so, da se je kostanjev med v praksi izkazal kot učinkovit pripomoček za celjenje ran. V evropskem prostoru ima trenutno kostanjev med najbolj specifične lastnosti, primerne za medicinsko uporabo, ugotavljajo raziskovalci.

Nevladni organizaciji Umanotera in Focus sta odprli poziv za evidentiranje slovenskih dobrih praks zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Iščejo praktične rešitve, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji ter prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja.

Skorajda vsepovsod na nas čakajo izdelki iz kolagena, ki obljubljajo lepotne učinke in upočasnitev staranja. Dodajanje kolagena naj bi krepilo nohte, lase, celo preprečevalo bolečine v sklepih. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da te trditve niso znanstveno dokazane. Poročila pa kažejo, da je zaradi trenda, ki je obnorel svet, ogrožen amazonski pragozd.

Boj za zadnjo divjo reko v Evropi je končan z zmago. Albansko reko Vjoso so razglasili za prvi narodni park divje reke v Evropi. Dih jemajoča Vjosa je ena izmed zadnjih prosto tekočih divjih, skoraj nezajezenih rek, ki so še ostale na stari celini.

Zadnjo soboto v marcu državljani sveta za eno uro ugasnejo luči in s tem osvetlijo pereče okoljske probleme: podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti. Svetovna organizacija za varstvo narave WWF že šestnajsto leto zapored vabi vse prebivalce sveta, mesta, podjetja in ustanove, da se pridružijo največji svetovni okoljski pobudi – Ura za Zemljo (Earth Hour).

Si predstavljate, da imate v omari dvojne kopalke, ki so videti povsem enako? A za izdelavo prvih potrebujete fosilna goriva, ki močno obremenjujejo okolje, za proizvodnjo drugih pa ostanke sladkorjev, njihova izdelava pa je imela na okolje bistveno manj škodljivih vplivov? Da je kaj takšnega mogoče, dokazuje peščica podjetij, ki iz bionajlona, ki ima povsem enake lastnosti kot običajni najlon, že izdelujejo proizvode, kot so predpražniki za avtomobile in različni tekstilni izdelki.

Ekološko poslovanje je dobro za vsako podjetje. Tržne raziskave kažejo, da so potrošniki pripravljeni plačati več za okolju prijazne produkte. A kako vemo, če gre za 'greenwashing', in kako se lahko zaščitimo pri nakupu oblačil?

V okviru evropskega projekta Effective je 12 podjetij iz sedmih evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije, ustvarilo nove biomateriale, iz katerih so izdelali tudi prototipe izdelkov. Novi biomateriali se bodo lahko uporabljali med drugim za izdelavo kopalk, kolesarskih hlač, preprog in embalaže. S projektom so dokazali, da lahko najlon 6 pridobivamo tudi iz rastlinskih virov, s čimer bi zmanjšali odvisnost od surove nafte.

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Mednarodni projekt postavitve severnojadranske vodikove doline, ki poteka pod okriljem ministrstva za okolje in partnerjev iz sosednje Hrvaške in Italije, je uspešno prestal evalvacijsko fazo razpisa za pridobitev sredstev iz programa Evropske komisije REPowerEU. Ministrstvo bo za vzpostavitev proizvodnje vodika prejelo okoli 354.000 evrov.

Prihodnost je lahko le trajnostna. Trajnostni razvoj, h kateremu stremimo, zahteva, da z odločitvami in sprejemanjem odgovornosti vsi sooblikujemo prihodnost. Nujne so spremembe na ravni zakonodaje, pravnih subjektov, na področju potrošniških navad in življenjskega sloga, da bomo dosegli stabilno prihodnost.

Skupaj bodo slovenski gozdovi bogatejši za več kot pet nogometnih igrišč obnovljenega gozda, pri čemer je največ pripomogla prav srčnost članov našega Petrol kluba, pravijo v Petrolu, hvaležni vsem podpornikom januarske akcije za obnovo slovenskih gozdov. Cilj akcije je bil dosežen v zgolj treh tednih.