otroci

Najnovejši razpoložljivi podatki iz 50 držav kažejo, da je približno vsak drugi otrok v Evropi in Srednji Aziji izpostavljen pogostim vročinskim valovom. To je dvakrat več od svetovnega povprečja, kjer je temu izpostavljen vsak četrti otrok.

V belgijskem mestu Antwerpen so se lahko potniki zapeljali na prav posebnem tramvaju. Zelena oblika prevoza je za en dan postala dobesedno zelena. Prevozno sredstvo je zasijalo v zelenih barvah, saj so enega izmed tramvajev preoblekli v bujen vrt. Namen pa: navdihniti prebivalce, da bi zaživeli bolj zeleno življenje.

Znanstveniki z različnih koncev sveta dokazujejo, kar mnogi ljudje v vsakodnevnem življenju intuitivno zaznavamo sami: bivanje človeka v naravi ali zgolj zrenje vanjo krepi imunski sistem, pomaga premagovati stres, mentalno iztrošenost in depresijo, torej blagodejno vpliva na telo, čustva in možgane, ter da lahko človeka celo osreči. Zakaj in kako spodbujati naše najmlajše, da ekrane in sedenje v notranjih prostorih zamenjati za raziskovanje gozda, tudi pozimi in jeseni, smo se pogovarjali z gozdno pedagoginjo dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo, se sprašujemo ob 10. evropskem dnevu Nature 2000. Eden izmed svetlih primerov je Osnovna šola Predoslje. Učenci, učiteljica in gasilci so združili moči in uredili gnezdo štorkelj, ki ga nenehno nadzorujejo s pomočjo kamer. Doslej so spremljali eno uspešno gnezditev, bili priča žalostnem letu, ko so v gnezdu poginili vsi mladiči, trenutno pa je gnezdo prazno, štorklje so odletele k sosedom. Upajo pa, da se ptice kmalu spet vrnejo na dimnik njihove strehe.

"Poplave so vedno pogostejše in trajajo vedno dlje," pripoveduje T. P. Murukesan, ki živi na otoku Vypin, ki se razprostira ob zahodni obali Indije. Kot se spominja, so bile zadnje poplave na tem območju tako visoke, da je voda segala do ramen njegovega vnuka: "Vsake poplave prinesejo visoko vodo in takrat se pač soočimo s tem." Naraščanje morske gladine in vedno bolj pogoste poplave silijo prebivalce indijskega otoka k selitvi v višje ležeče kraje. A Murukesan sili narave kljubuje s prav posebno misijo. Da bi svoj dom in skupnost zaščitil pred poplavami, sadi mangrove.

Kljub napredku v nekaterih državah članicah EU pri zmanjševanju uporabe pesticidov ti še vedno predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi in okolje, ugotavlja novo poročilo Evropske agencije za okolje. Da bi to spremenili, je treba storiti veliko več, pozivajo. Cilji EU o ničelnem onesnaževanju predvidevajo, da bi do leta 2030 kar za polovico zmanjšali uporabo kemikalij in nevarnih pesticidov, so spomnili. Izpostavljenost pesticidom je povezana z vrsto resnih kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni srca, dihal in nevrološke bolezni ter zaostanki v razvoju pri otrocih.

Onesnažen zrak vsako leto povzroči prezgodnjo smrt najmanj 1200 otrok in mladostnikov po Evropi, ugotavlja Evropska agencija za okolje. Kot opozarjajo, je Evropa otroke pustila na cedilu, saj so skoraj vsi otroci na stari celini izpostavljeni zraku, ki ne zadovoljuje standardov. Zaskrbljujoče je tudi to, da države nenehno prelagajo sprejetje ukrepov za izboljšanje zraka, ki ga dihamo vsi.

Bogate soseske z razkošnimi bazeni in bahajočimi se zelenicami ter sijoče opranimi avtomobili povzročajo, da imajo revnejše skupnosti v afriških mestih slabši dostop do vode ali pa ga sploh nimajo, opozarjajo znanstveniki. Nove raziskave namreč kažejo, da je družbena neenakost pogostokrat spregledan krivec za vodno krizo v afriških mestih. Na pomanjkanje vode v tem delu sveta ne vplivajo le podnebne spremembe in suša, izpostavljajo. Neenakost pri porabi vode pa je težava po vseh svetovnih mestih, še svarijo.

Naravovarstveniki so navdušeni nad rojstvom najredkejšega šimpanza na svetu. Podmladka, ki ga bodo poimenovali rock ali pop zvezdi, so se razveselili v angleškem živalskem vrtu Chester ZOO. Novi mladič daje upanje za prihodnost ogrožene vrste, so prepričani.

Praznikov ni brez prazničnih dišav! Pot do prazničnega vzdušja vodi skozi naš nos. Cimet, klinčki, opojne pomaranče, vonj piškotov iz pečice, če hočete. A pazljivo. Da si pričarate pravo praznično vzdušje, izbirajte naravne vonjave. Večina dišečih sveč je namreč odišavljena s sintetičnimi dišavami, po katerih marsikoga boli glava. Tudi dišeče palčke in stožci so žal večinoma odišavljeni s sintetičnimi dišavo, opozarja aromaterapevtka Ana Ličina, ki med prazniki prisega na kadila in drevesne smole. Izdala nam je tudi nekaj receptov za dišeče praznično ustvarjanje.

V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni številnim kemikalijam, ki v naše telo prihajajo iz okolja. Za nekatere med njimi vemo, da so škodljive, za mnoge ne. Med bolj poznanimi so ftalati, hormonski motilci, ki so po besedah raziskovalke Tine Kosjek povsod okoli nas. V človeških vzorcih pa so našli tudi pesticide, ki so pri nas prepovedani.

Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bodo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo, poziva Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Lia Bordon se je rodila kot ženska, ujeta v moškem telesu. Že kot otroka so jo privlačile stvari, ki naj bi bile všeč punčkam, ne pa fantom. Zaradi okolice in časa, v katerem je odraščala, je svoje občutke v otroštvu potlačila. A vsa nepredelana čustva slej kot prej privrejo na dan in tako je bilo tudi pri njej.

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

Z novim šolskim letom se je v Sloveniji pričelo tretje obdobje vzorčenja mikroplastike in odpadkov na rekah. Slovenski osnovnošolci in srednješolci so tako znova napovedali boj plastičnim odpadkom v slovenskih vodah, 24 šol iz vse Slovenije je namreč tudi letošnjo jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek, tokrat s poudarkom na večjih vodotokih. Trenutno vzorčenja potekajo v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, Litvi, na Portugalskem, v Španiji in seveda pri nas. Zdaj se širi še na druge države v Evropi.

To poletje smo bili med drugim priča uničujočim poplavam, ki so Pakistan spremenile v reke, odnesle več kot 1700 življenj in domove 33 milijonov ljudi, za seboj pa pustile približno 10 milijard evrov škode. Toda Pakistan v skupnem merilu izredno malo prispeva k podnebnim spremembam, ki napajajo podnebno krizo, prav tako kot večina držav v razvoju, kjer prebivalci in okolje trpijo najhujše posledice zaradi izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja planeta razvitih držav. Naravne katastrofe po vsem svetu, ki jih poganjajo podnebne spremembe, porajajo številna vprašanja, najbolj pereče pa je, kdo bi moral plačati za razdejanje in opustošenje, ki ga puščajo za seboj. Svetovni voditelji naj bi v to jabolko zagrizli na tokratnem COP27 v Egiptu.

Starši se najbrž lahko strinjamo, da se je naša prehrana s prihodom otroka precej spremenila. Trudimo se prehranjevati redno, naši jedilniki pa temeljijo na kombinaciji raznovrstne, uravnotežene in zdrave hrane. Vse za to, da otroku zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebuje za zdravo odraščanje. Žal pa pri tem pozabljamo na še eno, izjemno pomembno komponento zdravega prehranjevanja: preverite, katero!

Vsi pridelki so uničeni in vse ribe so izginile. Edina pot do vasi je bila poplavljena, voda pa je iz minute v minuto naraščala, opisuje 38-letna Asiyah. Vedela je, da bo, kot številni pred njo, sčasoma morala zapustiti svoj dom na severni obali Jave. Pred dvema letoma je, potem ko se je v sebi več mesecev borila z odločitvijo, možu povedala, da želi pobegniti pred grozečimi poplavami. Pripravila sta prtljago in poplavljajoči se vasi, v kateri sta povila dva otroka, pomahala v slovo.

Podelitev zakonskih pravic in zaščite nečloveškim entitetam, kot so živali, drevesa in reke, je ključnega pomena, če se želijo države spoprijeti s podnebnimi zlomi in izgubo biotske raznovrstnosti, menijo raziskovalci britanske pravne družbe (angl. Law society). S tem bi, tako navajajo v poročilu, naravi dali večjo vlogo pri sprejemanju pomembnih odločitev, lažje ocenili preteklo oškodovanje ekosistemov in ponudili globlje razumevanje inovacij v biotehnologiji.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.

Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, je znana predvsem kot neustrašna borka za zdravo prehrano otrok in avtorica kuharic, v katerih se skriva zakladnica dobrot, kot so jih pripravljale že naše babice. Pogovor z njo je vedno poln modrosti in drobnih nasvetov. Pogovarjali smo se o tem, kako poleti čim bolj izkoristiti darove, ki nam jih ponuja mati narava. Sama poudarja, kako pomembno je, da se najemo sadja in zelenjave, ki nas obdajata, in da podpremo domače proizvajalce.

Okolje v Avstraliji je v pretresljivem stanju in se še poslabšuje, ob tem pa se sooča z vse večjimi pritiski zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in rudarjenja, so opozorili v poročilu za leto 2021. Avstralske oblasti poročilo o stanju okolja pripravijo na vsakih pet let.

Evropska komisija pripravlja novo uredbo, veljati naj bi začela jeseni, ki razburja evropsko pa tudi slovensko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu omogoča domača jajca, ta pa bi nosil tudi stroške takšne registracije, se bojijo v Ekoci. Slovenskih kokoši in jajc ne damo, so složni številni, ki so podpisali evropsko peticijo, s katero želijo sporočiti, da je takšna uredba nesprejemljiva. Za svobodne kokoši in za svobodno pridelavo hrane gre, so jasni v Ekoci, kjer temu predlogu glasno nasprotujejo. Na kmetijskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da je predvideno odstopanje od obveznosti registracije za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo.

Projektu Hrana ni za tjavendan se je letos pridružilo 160 šol in vrtcev, ki jim je z raznolikimi aktivnostmi in osveščanjem uspelo količino zavržene hrane v povprečju zmanjšati za 30 odstotkov, ponekod pa so uspeli zavržke zmanjšati celo do 90 odstotkov.

Po dveh zaporednih letih suše je na Afriškem rogu zaradi pomanjkanja hrane ogroženih že 18,4 milijona ljudi. Po napovedi Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev bi se do septembra število prizadetih v Keniji, Etiopiji in Somaliji lahko povzpelo na 20 milijonov.

Slovenijo je obiskala 21-letna Brazilka Alice Pataxo, ki je na lastni koži doživela, kako je, ko ti čez noč na silo odvzamejo ozemlje, da bi veleposestniki na njem zasadili monokulturo soje, evkalipta, kave ali morda dobili prostor za govedorejo. Izdelki iz rastlin, ki so zrasle na odvzetem teritoriju staroselcev, pa bodo prodani tudi v Evropo, kjer bodo v začaranem krogu morda pristali v naših nakupovalnih košaricah. Alice se zaveda, da morda tvega celo svoje življenje, ko opozarja na pravice staroselcev globoko v amazonskem pragozdu. In s tem, ko se bori zanje, se v resnici bori za vse nas. Amazonija nenazadnje velja za pljuča sveta, ki jih svet s svojo neracionalno potrošnjo vsak dan bolj duši.

Čeprav šolarje čaka še brezskrbno poletje, bo kmalu zopet napočil čas nakupa novih šolskih potrebščin. Zvezki, ki se znajdejo na slovenskih prodajnih policah, so dovolj kakovostni, a najmanj prepričajo s svojo okoljsko naravnanostjo, ugotavljajo pri Focusu in Zvezi potrošnikov Slovenije.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

42-letni Rahman Ali v vzhodnem predmestju indijske prestolnice New Delhi z zbiranjem in ločevanjem odpadkov zasluži manj kot tri evre na dan. To je naporno delo in njegov dom s pločevinasto streho ponuja le malo predaha pred vročino. Mesto so zajele peklenske temperature, zaradi vročine je v Indiji in Pakistanu v zadnjem vročinskem valu umrlo vsaj 90 ljudi. "A kaj moremo? Če ne bom delal, ne bomo jedli," oče dveh otrok opiše razpetost med tem, da poišče predah pred žgočimi temperaturami v rekordnem vročinskem valu in tem, da preživi svojo družino.