onesnaženje

Znanstveniki so sporočili dobro novico. Populacije ogroženih morskih želv se v več kot polovici sveta obnavljajo, so navdušeni. Po podatkih nove globalne raziskave se populacije ogroženih morskih želv obnavljajo v večini krajev po svetu.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Španci na območju Galicije imajo dovolj smradu in onesnaževanja okolice. Prebivalci na območju A Limnia se namreč bojijo piti onesnaženo vodo iz lokalnih vodnjakov ali odpirati okna, saj njihove domove preplavi smrad iz bližnjih živinorejskih obratov. Zaradi intenzivne prašičereje so zdaj sprožili sodni postopek proti oblastem. Trdijo, da je, zaradi onesnaženja, ki je posledica desetletij industrijske prašičereje, življenje v njihovi skupnosti postalo nemogoče in da je celo ogroženo njihovo zdravje. To je prvič, da bo sodišče v Evropi obravnavalo primer vpliva intenzivne živinoreje na vodne vire in na človekove pravice.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Indijski novinar se je povzpel na vrh gore smeti v Delhiju. Nagnusen smrad, oteženo dihanje, strupen okus, opisuje počutje ob osvojitvi umazane gore. S tem je želel pritegniti pozornost na enega najbolj umazanih okoljskih problemov v državi. Največja gora smeti v Indiji namreč počasi, a vztrajno zastruplja okoliške prebivalce. Strupi, ki odtekajo iz nagrmadenih odpadkov, v telesa prebivalcev vstopajo skozi zrak in vodo in tako slabijo njihov imunski sistem.

Čeprav je divjanje ognjene pošasti v mestu angelov zgodovina, posledice še vedno vznemirjajo. Opustošenje in kupi nevarnih odpadkov, ki grozijo, da bodo onesnažili morje, skrbijo znanstvenike.

Skoraj četrtini živali, ki živijo v rekah, jezerih in drugih sladkovodnih virih, grozi izumrtje, kaže nova raziskava. Podnebne spremembe, zajezitev rek, invazivne vrste in kmetijstvo: vse to so razlogi, da se stanje iz leta v leto slabša, so zaskrbljeni znanstveniki.

Direktorica Inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladeja Godina Košir velja za neumorno glasnico krožnega gospodarstva. "Pogosto velja stereotipno mišljenje, da je nekaj, kar je trajnostno in krožno, manj vizualno privlačno, manj oblikovalsko dovršeno, da na nek način ne sme biti lepo. Pa temu ni tako," poudarja. Opozarja, da pozabljamo, da je hitra moda, ki zastruplja naše okolje, pravzaprav zelo mlada. Najcenejše je tisto, kar najdlje traja, torej oblačilo, ki ga z veseljem lahko nosimo več let, vzdržujemo, negujemo, uporabljamo, svetuje. In to podpre z lastnim zgledom. V svoji omari ima omejeno število oblačil in večkrat se z istim kosom pojavi na javnih nastopih. Ni treba, da smo vedno v nečem novem, drugačnem, poudarja.

Poplave v Bosni in Hercegovini so poleg smrtnih žrtev in katastrofalne materialne škode terjale tudi okoljski davek. Po reki je proti morju potovalo na tone in tone odpadkov, dolina Neretve je tako za nameček utrpela tudi poplavo smeti, ki je območje pahnila na rob okoljske katastrofe. Odpadki so se ujeli tudi v Jablaniškem jezeru, kjer pa so prostovoljci in aktivisti zdaj začeli s čiščenjem.

Evropska agencija za okolje opozarja, da evropske vode še zdaleč niso v dobrem stanju. Kot opozarjajo, se evropske vode soočajo z vrsto izzivov, ki ogrožajo vodno varnost Evrope. Še posebej zaskrbljujoča je onesnaženost voda s kemikalijami. Le 29 odstotkov evropskih voda je v letih 2015–2021 namreč doseglo oceno dobrega kemijskega stanja.

Iz naših pip teče tudi mikroplastika. Tri slovenska podjetja so se odločila stopiti v boj proti tej plastični težavi sedanjosti in prihodnosti. Skupaj so razvili trajnostno tehnološko inovacijo – prvo polnilnico vode brez mikroplastike na svetu. Z vodo brez mikroplastike se tako zdaj lahko pohvalijo v zdravilnem gaju Tunjice nad Kamnikom.

Onesnažen zrak je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt pri odraslih in najmlajših, celo pred tobakom in nezdravo prehrano. Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in postaja drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja najnovejše globalno poročilo o kakovosti zraka. Leta 2021 je onesnaženost zraka po svetu povzročila 8,1 milijona smrti, ugotavljajo raziskovalci.

Ker so izpusti žveplovega dioksida škodljivi za zdravje ljudi, živali in rastlin, svet že desetletja vodi bitko proti njegovim izpustom. In posledica tega je čistejši in bolj zdrav zrak, ki ga dihamo danes. A 'stranski učinek' čiščenja zraka, ker ima žveplov dioksid kot edini plin v ozračju hladilni učinek, je tudi zvišanje globalne temperature. Izpusti žveplovega dioksida so namreč zamaskirali del podnebnega segrevanja, globalno segrevanje so ustavili za približno pol stopinje Celzija. Po eni strani torej čistimo zrak, a segrevamo ozračje. Je torej dobro, da svet še naprej zmanjšuje izpuste žveplovega dioksida in kaj pomeni, če bodo izpusti še padali?

Vsako minuto v oceanih pristane najmanj tovornjak plastike. Uporaba plastike naj bi se do leta 2040 še podvojila, kar pa pomeni, da se bo situacija še zaostrila. Nova raziskava avstralske znanstvene agencije CSIRO in Univerze v Torontu pa ocenjuje, da na morskem dnu leži do 11 milijonov ton plastičnih odpadkov.

Le sedem držav na svetu se je lahko v letu 2023 pohvalilo z zrakom, ki zadovoljuje smernice kakovosti zraka WHO. Svetovno poročilo o kakovosti zraka je preučilo zrak v 134 državah. Ugotovitve pa so zaskrbljujoče. Znanstveniki so onesnaženje zraka označili za globalno zdravstveno katastrofo. Najmanj onesnažen zrak v skladu s smernicami WHO imajo v Avstraliji, Estoniji, na Finskem, Grenadi na Karibih, Islandiji, Mauritiusu in Novi Zelandiji. Slovenija je obarvana rumeno, kar pomeni, da onesnaževala v zraku do trikrat presegajo priporočene vrednosti.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Evropa je odprla nova stran v zgodovini in napovedala oster boj okoljskim kriminalcem. Evropski poslanci so sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj proti okolju in strožje sankcije. Ta zajema tudi nezakonito trgovino z lesom, izčrpavanje vodnih virov in dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom. Okoljskim kriminalcem po novem grozi do deset let zaporne kazni.

Približuje se sezona, ko bo po številnih domovih dišalo po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa veste, da je odpadno jedilno olje lahko nevaren odpadek, če ga nepravilno odložite? Kot opozarjajo na ZPS, lahko en liter, zlit v odtok ali naravo, onesnaži kar milijon litrov pitne vode. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je odpadno olje odlična surovina, zato je še toliko bolj pomembno, da ga pravilno odlagamo.

Znanstveniki so posodobili rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. In novice so vse prej kot dobre. Na seznamu je več kot 44.000 vrst, seznam je daljši za približno 2000 vrst. Najbolj ogroženi so še vedno plazilci, sladkovodne ribe in dvoživke.

Medtem ko v Dubaju poteka podnebna konferenca Združenih narodov COP28, britanski mediji poročajo o novi obsežni raziskavi o onesnaženosti zraka. In ko se gostiteljica najpomembnejšega podnebnega dogodka otepa očitkov, da je poskušala konferenco izkoristiti za sklepanje naftnih poslov s sodelujočimi državami, so rezultati študije zaskrbljujoči. Kažejo namreč, da bi, če bi namesto fosilnih goriv uporabljali čiste vire energije, lahko rešili na milijone življenj, hkrati pa bi to pomagalo v boju proti podnebnemu segrevanju.

Poseben morski robot preži na svoj plastični plen v reki Temzi v Londonu v okrožju Canary Wharf. Pred seboj pobira plastenke in ostale odpadke, ki mu prekrižajo pot. Na dan tako reko očisti 21.000 plastenk.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da se z začetkom kurilne sezone tudi močno onesnaži zrak. Preverite, kako poskrbeti za svoje zdravje v času kurilne sezone.

Prestolnica Švedske je napovedala prepoved vstopa dizelskim in bencinskim vozilom. V središče Stockholma tako od 31. decembra 2024 ne bo več dovoljeno zapeljati z bencinarji in dizli. Ukrep uvajajo v upanju, da bo pripomogel k zmanjšanju onesnaženja v mestu. Prebivalci in obiskovalci mesta pa bodo zdaj pridobili veliko prostora za hojo in kolesarjenje.

Japonski znanstveniki so mikroplastiko tokrat našli kar v oblakih. Prisotnost drobcenih mikroplastičnih delcev v oblakih so odkrili v okolici največje japonske gore Fudži in tudi gore Ojama. Kot svarijo raziskovalci, prisotnost mikroplastičnih delcev v oblakih, ki lahko povzroči 'plastične padavine', pomeni nevarnost za onesnaženje vsega, kar zaužijemo in popijemo.

Plavalec po svetovnih rekah in morjih Martin Strel ter poslovnež Gašpar Gašpar Mišič poskušata z javno odmevnim plavanjem od Pirana do Savudrije opozoriti na onesnaženje okolja z mikroplastiko in na mednarodno akcijo čiščenja obal morij in jezer. Akcija je povezana tudi s Strelovim projektom plavanja okoli sveta World Swim.

Vas je kdaj med kopanjem v morju zmotila morska trava? Ste si zaželeli, da bi morsko travo odstranili s plaže, kjer počitnikujete? A morske trave so v resnici močno orožje v podnebnem boju. Na hektar namreč morski travniki zadržujejo dvakrat več ogljikovega dioksida (CO2) kot deževni gozdovi. Trave so tako še kako zaželene prebivalke morja.

Združeni narodi v poročilu UNEP ugotavljajo, da bi lahko do leta 2040 svetovno plastično onesnaženje drastično zmanjšali. Če bi upoštevali predlagane ukrepe, bi nam lahko uspelo plastično onesnaženje oklestiti kar za 80 odstotkov, so preračunali. To bi imelo velikanske pozitivne posledice, tudi finančne, saj bi prineslo na bilijone evrov koristi, so ugotovili.

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.