okolje

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

Znanstveniki so po naključju odkrili tehniko lovljenja školjk pokrovač, s katero bi lahko zmanjšali škodo, ki jo našemu morskemu dnu povzročajo tradicionalne metode. Ugotovili so namreč, da so pokrovače kar same "skočile" v mrežo, saj so jih pritegnile svetleče LED-luči v njej.

Pred skoraj desetimi leti je po hudem astmatičnem napadu v Londonu umrla 9-letna Ella. Poznejša preiskava je pokazala, da je njeno smrt povzročil onesnažen zrak, saj so jo zaradi težav z dihanjem v treh letih pred smrtjo skoraj 30-krat prepeljali v bolnišnico. Zdaj pa je britanski parlament začel obravnavo predloga, s katerim bi uzakonili pravico do čistega zraka.

Kemična onesnaževala, ki se nahajajo v okolju, lahko povzročijo motnje v presnovi pri ljudeh. Nekateri celo povzročijo, da se nagnjenost k debelosti prenese s staršev na otroke, ugotavljajo znanstveniki. Menijo, da bi morala medicina zato k zdravljenju debelosti pristopiti tudi z vidika onesnaženosti okolja.

Ministrstvo za okolje in prostor je ob dnevu morskih vsebin, ki poteka 19. in 20. maja, in evropskem dnevu pomorstva, ki je 20. maja, opozorilo na ugotovitve iz načrta upravljanja z morskim okoljem 2022-2027, da je na slovenski obali in v morju v povprečju 81 odstotkov vseh zbranih odpadkov iz plastičnih materialov.

Olimpijska zmagovalka Janja Garnbret ni le izvrstna športnica, pač pa skrbi tudi za okolje. S pomočjo slovenskih gozdarjev je namreč v Črni na Koroškem posadila 200 sadik macesna in divje češnje. S tem pa bo izničila svoj ogljični odtis, ki ga je pridelala v lanski olimpijski sezoni.

14. maja obeležujemo svetovni dan ptic selivk. Ob letošnjem svetovnem dnevu so poudarili pomen osveščanja o svetlobnem onesnaževanju, ki predstavlja grožnjo za ptice selivke. Zaradi svetlobnega onesnaževanja lahko namreč ptice selivke velikokrat izgubijo sled letenja in napačno ocenijo čas selitev. K zmanjšanju tega onesnaževanja lahko prispeva vsak.

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan pravične trgovine. Ta letos v ospredje postavlja podnebno pravičnost. Kot so pojasnili v nevladni organizaciji Focus, je cilj pravične trgovine zagotoviti pravične, vključujoče in trajnostne rešitve za ljudi, ki trpijo zaradi posledic podnebne krize, in hkrati odpraviti temeljne vzroke podnebnih sprememb.

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.

Prebivalci EU, ki želijo sodelovati pri zavezi EU, da bi do leta 2030 posadili tri milijarde dodatnih dreves, se lahko od danes pridružijo spletni aplikaciji MapMyTree. Vsak, ki posadi drevo, ga lahko na aplikaciji registrira in s tem prispeva k doseganju cilja.

Vsako minuto v svetovne oceane prispe za tovornjak plastičnih odpadkov, zaradi katerih po izračunih znanstvenikov vsako leto pogine vsaj 100.000 morskih živali. Da bi zmanjšali količino plastike, ki pristane v oceanih, so pri organizaciji Global Plastic Watch razvili novo orodje, ki s pomočjo satelitskih posnetkov in umetne inteligence locira odlagališča plastičnih odpadkov in določi njihovo oddaljenost od vodnih poti. Tako imajo oblasti informacijo o tem, katera odlagališča so kritična in predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje. EU je sicer med največjimi izvozniki plastičnih odpadkov, ki se znajdejo na prav takšnih odlagališčih tretjega sveta. Med desetimi največjimi izvozniki plastike je šest članic EU, med njimi tudi Slovenija, je pisalo v poročilu okoljevarstvene agencije EIA iz leta 2020.

Raziskovalci so v vodoopornih otroških oblačilih, pohištvu in posteljnini odkrili večne kemikalije oziroma PFAS. Skoraj 60 odstotkov testiranega otroškega tekstila, ki je bil označen kot vodoodporen in celo okolju prijazen, je vsebovalo kemikalije PFAS, so ugotovili v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Environmental Science and Technology Journal. Te kemikalije imajo lahko škodljiv učinek na zdravje ljudi. Povezujejo jih s tveganjem za nastanek raka, prirojenimi okvarami, boleznimi jeter, boleznijo ščitnice, zmanjšano imunostjo, hormonskimi motnjami in vrsto drugih resnih zdravstvenih težav.

Več kot petini vrst plazilcev na svetu grozi izumrtje. Kar več kot 1800 vrst danes uradno že bije bitko za obstoj, za še več kot 1400 vrst pa raziskovalci statusa niso mogli natančno določiti. Kot svarijo, bi bil takšen črni scenarij katastrofalen udarec za svetovno biodiverziteto in tveganje za številne ekosisteme, zato moramo storiti vse, da ga preprečimo. Posebej ogrožene so želve in krokodili, ugotavljajo raziskovalci.

Nova raziskava kaže, da prehranjevanje z mesom iz 'laboratorija' in z nekaterimi alternativami, kot so denimo užitne žuželke, lahko vodi do občutnih prihrankov emisij in vode na globalni ravni.

Evropska komisija je v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta izbrala 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, med katerimi so tudi tri slovenska: Ljubljana, Kranj in Velenje. Izbrana mesta bodo v prihodnjih letih prejela vso podporo in evropska sredstva, da bodo do leta 2030 postala podnebno nevtralna. S tem pa bodo tudi drugim evropskim mestom zgled za doseganje ogljične nevtralnosti.

Ko se je lovec na jastoge iz Avstralije Gary Ryan zavedel, kakšen okoljski odtis ima ribiška industrija na okolje, se ni pritoževal, ampak je takoj stopil v akcijo. Skupaj s šestimi kolegi je ustvaril vršo, v kateri je nekatere plastične dele nadomestil z jeklenimi. Izgubljena ribiška oprema namreč predstavlja približno deset odstotkov oceanskih odpadkov in velja za smrtonosno past za morsko življenje.

Rast cen hrane in opozorila, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh. V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za prehrano ljudi, odpadna hrana pa je tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Na ravni Evropske unije porabimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih, so izračunali na ministrstvu.

Ko razmišljamo o ogrevanju nepremičnine, moramo najprej pomisliti na to ali gre za novogradnjo, veliko renovacijo ali le manjši adaptacijo. V tem članku se bomo omejili na ogrevanje hiše, kjer je govora o novogradnji ali veliki prenovi.

Čeprav ob misli na banano vidimo sladek, hiter in zdrav prigrizek, se za pridelavo banan skriva očem skrita temna plat. Tone kemikalij, uničena pokrajina, nedostojne plače, zdravju škodljivi delovni pogoji. Banane večinoma prodajajo po zelo nizkih cenah. A nekdo vedno plača ceno, opozarjajo okoljevarstveniki. Banane so namreč simbol izkoriščanja delavcev na plantažah.

Obeležujemo neslavni dan ekološkega dolga za Slovenijo. Tokrat je ta dan v Sloveniji prehitel celo dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, kar pomeni, da smo Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v letu dni. Do konca leta bomo tako živeli v ekološkem dolgu.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid. Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci.

Raziskovalcem je na manjšem vzorcu uspelo odkriti mikroplastične delce globoko v pljučih ljudi. Te so odkrili pri 11 od 13 obravnavanih pacientov. Najpogosteje je šlo za delce PET, ki so prisotni v plastenkah. Znanstveniki ob rezultatih študije opozarjajo, da je onesnaževanje z mikroplastiko zdaj doseglo vse kotičke tega planeta, zato je izpostavljenost ljudi mikroplastičnim delcem neizogibna, to pa pomeni, da so raziskovalci vse bolj zaskrbljeni zaradi vpliva tovrstnih delcev na zdravje ljudi.

Četrtkovo jutro se za 44 zaposlenih v Elanu ni začelo v službenih prostorih, pač pa pod vznožjem Gore nad Begunjami, priljubljene izletniške točke s cerkvijo Svetega Petra na vrhu. Delo v pisarni in proizvodnih halah so za en dan zamenjali za višji cilj – skrb za okolje ter poprijeli za motike in kladiva. V delovni akciji so posadili tisoč dreves in se zavezali, da bodo za nasad skrbeli naslednjih pet let.

Minister za zdravje je ob svetovnem dnevu zdravja pozval k odgovornemu ravnanju z okoljem, saj da mora biti prav skrb za okolje in zdravje prednostna naloga družbe. Poudaril je, da se moramo osredotočiti na vse grožnje zdravju, da bi uspešno zaščitili bodoče generacije, je zapisal v poslanici.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak bi moral z občinami Logatec, Cerknica in Postojna podpisati sporazum o ustanovitvi širšega Notranjskega regijskega parka, a ga je na koncu podpisal le s prvima dvema. Postojnski župan je namreč na samem dogodku presenetil z odločitvijo, da sporazuma ne bo podpisal.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da skoraj vsi na svetu dihajo zrak, ki ne izpolnjuje njenih standardov za kakovost zraka. Eden glavnih krivcev za onesnažen zrak so fosilna goriva, zato pozivajo k zmanjšanju njihove uporabe. Onesnažen zrak namreč povzroča težave z dihali in pretokom krvi ter je posledično vzrok za milijone smrti, ki bi jih lahko preprečili.

Slovenija se ponaša z izjemno bogato naravo in zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. 56 odstotkov površine Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave. Imamo kar 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo 37,5 odstotka kopnega ozemlja države, kar je največ v Evropski uniji. Zavarovana območja skupaj prekrivajo kar 14 odstotkov slovenskega ozemlja. Številnim zavarovanim območjem se bosta letos pridružila še dva parka: Regijski park Pohorje ter Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.

V ljubljanski Knjižnici Reči si lahko izposodite praktično vse – od krožne žage do poročne obleke. Ljudje si največkrat izposodijo šivalni stroj, električno orodje – vrtalni stroj, brusilnik, krožno žago, vbodno žago – videoprojektor, detektor kovin in strojček za testenine. V toplejših mesecih se pogosto izposojajo tudi gasilske mize, sladoledomat, jeseni pa sušilnik sadja in zelenjave. Glavna ideja Knjižnice Reči je, da z izposojo predmetov, ki jih uporabljamo zgolj občasno, prihranimo čas, prostor in denar. Zanimivost pa – članarino si lahko prislužite s 30 urami dela.

Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitne prsti je namreč vse manj. Če ne bomo spremenili svojega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 odstotkov rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitne prsti odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst. V okviru prizadevanj za zajezitev in odpravo degradacije tal se je pobudnik gibanja, indijski jogi Sadhguru, z motorjem odpravil na 30.000 kilometrov dolgo pot iz Združenega kraljestva čez Evropo in Bližnji vzhod do Indije. Na tej poti se bo ustavil tudi v Sloveniji, z njim se bo v Cankarjevem domu pogovarjal igralec Goran Višnjić.