ogrožene

Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo, se sprašujemo ob 10. evropskem dnevu Nature 2000. Eden izmed svetlih primerov je Osnovna šola Predoslje. Učenci, učiteljica in gasilci so združili moči in uredili gnezdo štorkelj, ki ga nenehno nadzorujejo s pomočjo kamer. Doslej so spremljali eno uspešno gnezditev, bili priča žalostnem letu, ko so v gnezdu poginili vsi mladiči, trenutno pa je gnezdo prazno, štorklje so odletele k sosedom. Upajo pa, da se ptice kmalu spet vrnejo na dimnik njihove strehe.

V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo čebelam, predvsem tistim, ki pridelujejo med. Kranjska čebela je pri nas zaščitena in čebelarji zanje lepo skrbijo. Divje čebele pa pogosto ostajajo v njihovi senci in so prepuščene same sebi, čeprav so zaradi svojega načina življenja še bolj ogrožene. V Sloveniji sicer živi več kot 570 vrst divjih čebel, ki so pri opraševanju celo bolj učinkovite od medonosnih čebel. Poleg njih so pomembni tudi drugi divji opraševalci, ki v kmetijstvu opravijo vsaj polovico opraševanja.

Morda res ne pridelujejo medu, a so čebele samotarke kljub temu izjemne opraševalke, ki pa jih je zaradi sprememb v okolju vse manj. Zato so v ljubljanskem BTC odprli povsem nov hotel, ki je namenjen tem prebivalkam Ljubljane, ki drugje težko najdejo prenočišče. Svoja gnezda si bodo lahko odslej zgradile v velikem lesenem logotipu podjetja A1.

Zafer Kizilkaya je osupel ugotovil, da se je nekoč biser Turčije pod gladino spremenil v opustošeno pokrajino brez življenja. Odločil se je za plemenito misijo. Uspelo mu je prepričati ribiče in oblasti, da se mu pridružijo, in sčasoma se je v Gokovski zaliv vrnilo življenje. Za svoje delo in zaščito morskih območij je prejel letošnjo 'zeleno Nobelovo nagrado', prestižno okoljsko nagrado Goldman.

Suša na stari celini se nadaljuje in prebivalci nekaterih delov Evrope s strahom zrejo v poletje. Še vedno pomnijo lansko poletje, ko so bili deli Evrope tako izsušeni, da je bila uporaba pitne vode omejena. Najhujši obeti so za Španijo, Italijo in Francijo. Prebivalci nekaterih regij pa se že pospešeno pripravljajo za primer, če bi se sušni scenarij lanskega leta znova ponovil.

Boj za zadnjo divjo reko v Evropi je končan z zmago. Albansko reko Vjoso so razglasili za prvi narodni park divje reke v Evropi. Dih jemajoča Vjosa je ena izmed zadnjih prosto tekočih divjih, skoraj nezajezenih rek, ki so še ostale na stari celini.

Kmete z Ljubljanskega barja je v zadnjih dneh razburila informacija o strožjem režimu kmetovanja, ki jih predvideva nov program upravljanja območij Natura 2000. Opozarjajo, da so bili izključeni iz procesa priprave programa, kar pa na ministrstvu za naravne vire zavračajo. Obenem mirijo, da javna razprava o predlaganih spremembah še ni zaključena.

Ljudje nismo edini, ki srečo v ljubezni iščemo tudi s pomočjo hitrih zmenkov. Kot so ugotovili znanstveniki, so morski psi orjaki kljub svojemu mogočnemu imenu in videzu pravi nežni velikani. S krožnimi hitri zmenki si namreč ta zanimiva vrsta išče partnerje, ugotavljajo. Znanstveniki so v posebnem ljubezenskem plesu opazili tudi nežne dotike s plavutmi, kar so označili za presenetljiv način dvorjenja za to samotarsko vrsto.

Morska gladina se je med letoma 1900 in 2018 dvignila za 15 do 25 centimetrov. Če se temperatura ozračja dvigne za več kot dve stopinji, bi to lahko imelo katastrofalne posledice. Pospešeno dviganje gladine morij in oceanov ogroža številne nizko ležeče skupnosti, pod vodo bi se lahko znašle celotne države. To pa bi privedlo do množičnega izseljevanja celotnega prebivalstva v bibličnih razsežnostih, je opozoril generalni sekretar ZN Gutteres.

Po svetu narašča število primerov poginulih sesalcev zaradi virusa ptičje gripe. V enem izmed primerov, gre sicer za osamljeni dogodek na farmi severnoameriških kun v Španiji, vse kaže, da je virus preskočil tudi med populacijo sesalcev. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da tega ne smemo prezreti, tudi WHO pravi, da je treba razmere pozorno spremljati, vendar tveganje za ljudi ostaja nizko.

Raziskovalci Univerze Adelaide so ugotovili, da potrošniki, ki si privoščijo priljubljen 'fish and chips' oziroma 'ribo in krompirček', v Avstraliji nevede jedo celo ogrožene in uvožene vrste morskega psa. Kot ugotavljajo, je izredno zaskrbljujoče, da je sestava jedi v večini prodajaln s priljubljenimi 'fish and chips' jedmi povsem neprimerno označena.

Naravovarstveniki so navdušeni nad rojstvom najredkejšega šimpanza na svetu. Podmladka, ki ga bodo poimenovali rock ali pop zvezdi, so se razveselili v angleškem živalskem vrtu Chester ZOO. Novi mladič daje upanje za prihodnost ogrožene vrste, so prepričani.

Svetovna organizacija za varstvo narave opozarja, da se z upadanjem populacije in vse večjimi grožnjami njihovemu obstoju spopada na tisoče živalskih vrst. Letos je med ogroženimi živalskimi vrstami posebej izpostavila severne jelene in cesarske pingvine.

Najstarejša kopenska žival na svetu letos praznuje svoj 190. rojstni dan. Jonatan, ki je sejšelska želva velikanka, se je izvalil leta 1832. 'Doživel' je izum telefona in znamk in preživel čas obeh svetovnih vojn. Jonatan spada med plazilce, ki jim grozi izumrtje. Ravno te dni v kanadskem Montrealu poteka zasedanje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, kjer so pozvali k 'mirovnemu sporazumu z naravo'.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so sporočili veselo novico. Uspelo jim je zbrati 45.000 evrov, s katerimi bodo kupili gozd in ga vrnili naravi z namenom, da ohranijo ogrožene vrste gozdnih ptic. Gre za t. i. gozdne specialiste, ki lahko preživijo le v neokrnjenih gozdnih ekosistemih. Ker je njihovo stanje alarmantno, potrebujejo takšne ukrepe, da jih ohranimo in jim pomagamo preživeti.

Sayed Abuel-Ezz se spominja, kako so pred nekaj leti zaradi morske vode, ki je načela korenine, njegovi pridelki oveneli. Ko se v delti reke Nil sprehaja med svojimi drevesi manga, ki rastejo nedaleč od Sredozemskega morja, se bori s strahovi, da se bo zgodba ponovila, čeprav je več deset tisoč evrov vložil v preprečitev tega scenarija in v prilagajanje na posledice podnebne krize, ki grozijo njegovemu preživetju. Če bo voda še naraščala, bodo drevesa umrla, pripoveduje za AP medtem ko nemirno pogleduje proti morju. Egipt prispeva le 0,6 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida, a je med najbolj ranljivimi zaradi podnebnih sprememb. V ospredju letošnje podnebne konference COP27 je prav vprašanje podnebnega davka bogatejših držav revnejšim, da se bodo te lahko spopadle s posledicami podnebnih sprememb.

To poletje smo bili med drugim priča uničujočim poplavam, ki so Pakistan spremenile v reke, odnesle več kot 1700 življenj in domove 33 milijonov ljudi, za seboj pa pustile približno 10 milijard evrov škode. Toda Pakistan v skupnem merilu izredno malo prispeva k podnebnim spremembam, ki napajajo podnebno krizo, prav tako kot večina držav v razvoju, kjer prebivalci in okolje trpijo najhujše posledice zaradi izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja planeta razvitih držav. Naravne katastrofe po vsem svetu, ki jih poganjajo podnebne spremembe, porajajo številna vprašanja, najbolj pereče pa je, kdo bi moral plačati za razdejanje in opustošenje, ki ga puščajo za seboj. Svetovni voditelji naj bi v to jabolko zagrizli na tokratnem COP27 v Egiptu.

Zakisanost oceanov je pereč okoljski problem, ki je v glavnem posledica kurjenja fosilnih goriv. Zakisanost negativno vpliva na nekatere morske organizme, zaradi česar so ogrožene celotne prehranjevalne verige, gospodarstvo in ljudje po vsem svetu. Ta proces v Arktičnem oceanu poteka štirikrat hitreje kot zakisanje drugih oceanov, ugotavlja nova študija. Znanstveniki so osupli nad hitrostjo procesa, ki bi lahko imel hude posledice za tamkajšnji ekosistem.

Kot kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov, je več kot 1000 vrst dreves, ki jih najpogosteje najdemo v mestih in urbanih območjih, ogroženih zaradi podnebne krize. Kot opozarjajo, bi lahko to imelo pomembne posledice za urbana območja, saj so drevesa neverjetno orožje za boljšo in bolj zdravo kakovost življenja v mestih, med drugim pomagajo hladiti zrak, preprečujejo toplotne otoke in čistijo zrak.

Poročali smo o tem, da je WWF Adria pripravila analizo zločinov proti naravi na Hrvaškem, v BiH, Španiji, Italiji, Bolgariji in Romuniji. Čeprav Slovenije niso zajeli v poročilo, smo se s slovensko predstavnico WWF Adria pogovarjali o tem, kateri zločini proti naravi so najpogostejši v Sloveniji, ali so ti v porastu in kako smo na to pripravljeni. Čeprav je okoljskega kriminala več vrst, so se tokrat ukvarjali predvsem z zločini nad prostoživečimi živalskimi vrstami.

Društvo za opazovanje in preučevanje ptic pripravlja prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečajo dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov. Zbrana sredstva bodo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bodo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Prvič po 75 letih so na otokih Chandeleur, skupini otokov v Louisiani, odkrili mladiče najmanjše vrste morskih želv na svetu. Naravovarstveniki so navdušeni, saj je število živali v naravi drastično padlo, v divjini naj bi živelo le še nekaj sto samic.

Gladina Gardskega jezera je na najnižji ravni v zadnjih 15 letih. Suša je razgalila bele skale, ki jih sicer prekriva voda. Tudi nekatera najbolj znana švicarska jezera so na rekordno nizki ravni. Posledice suše občutijo marsikje po Evropi, saj so mnoge reke in potoki skoraj presahnili.

Zločini proti naravi so po trgovini z ljudmi, drogo in orožjem ena izmed najbolj 'dobičkonosnih' vej organiziranega kriminala na svetu, opozarjajo v WWF Adria. Da je število tovrstnih zločinov v porastu, kažejo tudi podatki Interpola. Okoljski zločini so 'težki' za okoli 259 milijard evrov letno, poleg tega pa povzročajo nepopravljivo škodo planetu, uničujejo biodiverziteto in vodijo v izumiranje številnih živalskih in rastlinskih vrst, naštevajo. Svetovni sklad za naravo je zato, da bi ozavestil o okoljskem kriminalu, objavil novo poročilo, v katerem so preučili najpogostejše zločine proti naravi v BiH, Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški, Španiji in Italiji. Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst.

Iz Syndeyja poročajo o reševanju morske želvice, ki so jo v slabem stanju rešili iz plaže in jo odnesli na okrevanje v živalski vrt Taranoga. Kot so ugotovili, je želvji mladič pojedel toliko plastike, da je potreboval šest dni, da je izločil vso plastiko, ki jo je zaužil.

Kitajsko vplivnico zaradi posnetka, na katerem speče in je pripravljeno 'meso' velikega belega morskega psa, ki je uvrščen med ranljive vrste živali, preiskuje policija. Vplivnica pod psevdonimom Tizi v videoposnetku vidno uživa v prehranjevanju z veličastno ribo, za katero so oblasti mesta Nanchong po preiskavi že potrdile, da je bil v resnici veliki beli morski pes. Posnetek je sprožil razburjenje na družbenih omrežjih.

Splošno stanje ribjega življa v slovenskih rekah in potokih je dobro, vendar so določene ribje vrste zaradi nizkih in pregretih vodostajev zelo ogrožene, v določenih okoljih pa tudi že poginjajo. Ribiči beležijo izjemno nizek vodostaj rek na Primorskem in Notranjskem, reke Savinje, področja Cerkniškega jezera in večine manjših pritokov velikih rek.

"Zaradi trenda vračanja k naravnemu postajajo v tujini naravni parfumi zopet iskano blago. O naravnih parfumih pišejo cenjene parfumerske revije, slavne osebnosti želijo naravni parfum, izdelan posebej zanje, parfumerji za svoje naravne parfume prejemajo prestižne nagrade. Naravno postaja novi luksuz," pripoveduje Ana Ličina, certificirana aromaterapevtka, parfumeristka, ustanoviteljica Aroma Atelier-ja, mentorica in organizatorica mednarodnih seminarjev, sejmov ter razstav parfumov iz naravnih rastlinskih sestavin. Skupaj s Slobodanko Poštić, ki je prvo ime naravne parfumeristike na Balkanu, sta zasnovali razstavo naravnih parfumov Dišeči podpisi, Poštićeva pa je čas pandemije izkoristila za pisanje učbenika, ki vas vodi do naravnega parfuma po meri.

Raziskovalci so na Floridi naredili študijo, v kateri so preučevali, ali se zdravila, ki prispejo v morje, kopičijo tudi v morskih živalih. Raziskava razkriva sledi 58 zdravil, med njimi so denimo opioidi in antidepresivi, v izjemno redki vrsti ribe z latinskim imenom Albula vulpes. Kot opozarjajo znanstveniki, Florida ni osamljen primer.

Feri Lainšček je varuh črne štorklje, ki jo danes v naravi težko opazimo, saj je njen življenjski prostor naravni gozd, ki pa kljub temu da je Slovenija zelo gozdnata dežela, izginja. Priljubljeni pesnik v naravo hodi po mir, celo občutek svobode. Kot namreč pravi, narava osvobaja, naša naravna dediščina pa se žal počasi vse bolj privatizira in ograjuje, tako da je v njej vse manj svobode. Zato je tudi v Sloveniji društvo za preučevanje ptic Slovenije začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Zbrati želijo vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda. Doslej jim uspelo zbrati že 30.000 evrov, naravi bodo do zdaj vrnili sedem hektarjev, so sporočili.