ogrožene

Najstarejša kopenska žival na svetu letos praznuje svoj 190. rojstni dan. Jonatan, ki je sejšelska želva velikanka, se je izvalil leta 1832. 'Doživel' je izum telefona in znamk in preživel čas obeh svetovnih vojn. Jonatan spada med plazilce, ki jim grozi izumrtje. Ravno te dni v kanadskem Montrealu poteka zasedanje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, kjer so pozvali k 'mirovnemu sporazumu z naravo'.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so sporočili veselo novico. Uspelo jim je zbrati 45.000 evrov, s katerimi bodo kupili gozd in ga vrnili naravi z namenom, da ohranijo ogrožene vrste gozdnih ptic. Gre za t. i. gozdne specialiste, ki lahko preživijo le v neokrnjenih gozdnih ekosistemih. Ker je njihovo stanje alarmantno, potrebujejo takšne ukrepe, da jih ohranimo in jim pomagamo preživeti.

Sayed Abuel-Ezz se spominja, kako so pred nekaj leti zaradi morske vode, ki je načela korenine, njegovi pridelki oveneli. Ko se v delti reke Nil sprehaja med svojimi drevesi manga, ki rastejo nedaleč od Sredozemskega morja, se bori s strahovi, da se bo zgodba ponovila, čeprav je več deset tisoč evrov vložil v preprečitev tega scenarija in v prilagajanje na posledice podnebne krize, ki grozijo njegovemu preživetju. Če bo voda še naraščala, bodo drevesa umrla, pripoveduje za AP medtem ko nemirno pogleduje proti morju. Egipt prispeva le 0,6 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida, a je med najbolj ranljivimi zaradi podnebnih sprememb. V ospredju letošnje podnebne konference COP27 je prav vprašanje podnebnega davka bogatejših držav revnejšim, da se bodo te lahko spopadle s posledicami podnebnih sprememb.

To poletje smo bili med drugim priča uničujočim poplavam, ki so Pakistan spremenile v reke, odnesle več kot 1700 življenj in domove 33 milijonov ljudi, za seboj pa pustile približno 10 milijard evrov škode. Toda Pakistan v skupnem merilu izredno malo prispeva k podnebnim spremembam, ki napajajo podnebno krizo, prav tako kot večina držav v razvoju, kjer prebivalci in okolje trpijo najhujše posledice zaradi izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja planeta razvitih držav. Naravne katastrofe po vsem svetu, ki jih poganjajo podnebne spremembe, porajajo številna vprašanja, najbolj pereče pa je, kdo bi moral plačati za razdejanje in opustošenje, ki ga puščajo za seboj. Svetovni voditelji naj bi v to jabolko zagrizli na tokratnem COP27 v Egiptu.

Zakisanost oceanov je pereč okoljski problem, ki je v glavnem posledica kurjenja fosilnih goriv. Zakisanost negativno vpliva na nekatere morske organizme, zaradi česar so ogrožene celotne prehranjevalne verige, gospodarstvo in ljudje po vsem svetu. Ta proces v Arktičnem oceanu poteka štirikrat hitreje kot zakisanje drugih oceanov, ugotavlja nova študija. Znanstveniki so osupli nad hitrostjo procesa, ki bi lahko imel hude posledice za tamkajšnji ekosistem.

Kot kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov, je več kot 1000 vrst dreves, ki jih najpogosteje najdemo v mestih in urbanih območjih, ogroženih zaradi podnebne krize. Kot opozarjajo, bi lahko to imelo pomembne posledice za urbana območja, saj so drevesa neverjetno orožje za boljšo in bolj zdravo kakovost življenja v mestih, med drugim pomagajo hladiti zrak, preprečujejo toplotne otoke in čistijo zrak.

Poročali smo o tem, da je WWF Adria pripravila analizo zločinov proti naravi na Hrvaškem, v BiH, Španiji, Italiji, Bolgariji in Romuniji. Čeprav Slovenije niso zajeli v poročilo, smo se s slovensko predstavnico WWF Adria pogovarjali o tem, kateri zločini proti naravi so najpogostejši v Sloveniji, ali so ti v porastu in kako smo na to pripravljeni. Čeprav je okoljskega kriminala več vrst, so se tokrat ukvarjali predvsem z zločini nad prostoživečimi živalskimi vrstami.

Društvo za opazovanje in preučevanje ptic pripravlja prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečajo dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov. Zbrana sredstva bodo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bodo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Prvič po 75 letih so na otokih Chandeleur, skupini otokov v Louisiani, odkrili mladiče najmanjše vrste morskih želv na svetu. Naravovarstveniki so navdušeni, saj je število živali v naravi drastično padlo, v divjini naj bi živelo le še nekaj sto samic.

Gladina Gardskega jezera je na najnižji ravni v zadnjih 15 letih. Suša je razgalila bele skale, ki jih sicer prekriva voda. Tudi nekatera najbolj znana švicarska jezera so na rekordno nizki ravni. Posledice suše občutijo marsikje po Evropi, saj so mnoge reke in potoki skoraj presahnili.

Zločini proti naravi so po trgovini z ljudmi, drogo in orožjem ena izmed najbolj 'dobičkonosnih' vej organiziranega kriminala na svetu, opozarjajo v WWF Adria. Da je število tovrstnih zločinov v porastu, kažejo tudi podatki Interpola. Okoljski zločini so 'težki' za okoli 259 milijard evrov letno, poleg tega pa povzročajo nepopravljivo škodo planetu, uničujejo biodiverziteto in vodijo v izumiranje številnih živalskih in rastlinskih vrst, naštevajo. Svetovni sklad za naravo je zato, da bi ozavestil o okoljskem kriminalu, objavil novo poročilo, v katerem so preučili najpogostejše zločine proti naravi v BiH, Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški, Španiji in Italiji. Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst.

Iz Syndeyja poročajo o reševanju morske želvice, ki so jo v slabem stanju rešili iz plaže in jo odnesli na okrevanje v živalski vrt Taranoga. Kot so ugotovili, je želvji mladič pojedel toliko plastike, da je potreboval šest dni, da je izločil vso plastiko, ki jo je zaužil.

Kitajsko vplivnico zaradi posnetka, na katerem speče in je pripravljeno 'meso' velikega belega morskega psa, ki je uvrščen med ranljive vrste živali, preiskuje policija. Vplivnica pod psevdonimom Tizi v videoposnetku vidno uživa v prehranjevanju z veličastno ribo, za katero so oblasti mesta Nanchong po preiskavi že potrdile, da je bil v resnici veliki beli morski pes. Posnetek je sprožil razburjenje na družbenih omrežjih.

Splošno stanje ribjega življa v slovenskih rekah in potokih je dobro, vendar so določene ribje vrste zaradi nizkih in pregretih vodostajev zelo ogrožene, v določenih okoljih pa tudi že poginjajo. Ribiči beležijo izjemno nizek vodostaj rek na Primorskem in Notranjskem, reke Savinje, področja Cerkniškega jezera in večine manjših pritokov velikih rek.

"Zaradi trenda vračanja k naravnemu postajajo v tujini naravni parfumi zopet iskano blago. O naravnih parfumih pišejo cenjene parfumerske revije, slavne osebnosti želijo naravni parfum, izdelan posebej zanje, parfumerji za svoje naravne parfume prejemajo prestižne nagrade. Naravno postaja novi luksuz," pripoveduje Ana Ličina, certificirana aromaterapevtka, parfumeristka, ustanoviteljica Aroma Atelier-ja, mentorica in organizatorica mednarodnih seminarjev, sejmov ter razstav parfumov iz naravnih rastlinskih sestavin. Skupaj s Slobodanko Poštić, ki je prvo ime naravne parfumeristike na Balkanu, sta zasnovali razstavo naravnih parfumov Dišeči podpisi, Poštićeva pa je čas pandemije izkoristila za pisanje učbenika, ki vas vodi do naravnega parfuma po meri.

Raziskovalci so na Floridi naredili študijo, v kateri so preučevali, ali se zdravila, ki prispejo v morje, kopičijo tudi v morskih živalih. Raziskava razkriva sledi 58 zdravil, med njimi so denimo opioidi in antidepresivi, v izjemno redki vrsti ribe z latinskim imenom Albula vulpes. Kot opozarjajo znanstveniki, Florida ni osamljen primer.

Feri Lainšček je varuh črne štorklje, ki jo danes v naravi težko opazimo, saj je njen življenjski prostor naravni gozd, ki pa kljub temu da je Slovenija zelo gozdnata dežela, izginja. Priljubljeni pesnik v naravo hodi po mir, celo občutek svobode. Kot namreč pravi, narava osvobaja, naša naravna dediščina pa se žal počasi vse bolj privatizira in ograjuje, tako da je v njej vse manj svobode. Zato je tudi v Sloveniji društvo za preučevanje ptic Slovenije začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Zbrati želijo vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda. Doslej jim uspelo zbrati že 30.000 evrov, naravi bodo do zdaj vrnili sedem hektarjev, so sporočili.

Zakaj je črna človeška ribica oziroma črni močeril tako pomembna za našo državo in kraški svet? Kot odgovarja Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave, v prvi vrsti zato, ker gre trenutno za edino podvrsto človeške ribice – najbolj slavne in znane slovenske živali, endemita, ki živi na vsega nekaj kvadratnih kilometrih plitvega belokranjskega ravnika, in ker je hkrati od svojega belega sorodnika tako zelo drugačen: ima ohranjen pigment, oči, drugačno morfologijo ... s čimer fantastično dopolnjuje že tako zanimivo zgodbo v svetovnem merilu izstopajoče slovenske jamske biodioverzitete.

Starodavni macesen, ki so ga ljubkovalno poimenovali 'pradedek' v južnem Čilu, bi lahko bil star več kot 5000 let, kaže nova raziskava. To pomeni, da bi bilo to najstarejše doslej odkrito drevo na svetu.

Zdaj je tudi uradno, da je želva, ki so jo na Galapaškem otočju opazili leta 2019, res fantastična velikanska želva, predstavnica vrste, ki naj bi izumrla že pred več kot 100 leti. Znanstveniki so navdušeni nad ponovnim odkritjem te veličastne želve, to je ogromen doprinos k biodiverziteti tega otoka, izpostavljajo tisti, ki so prejšnji teden objavili članek, v katerem so opisali to vznemirljivo odkritje.

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo nihanju višine morske gladine. Razkrili so ga Združeni narodi v sodelovanju s podjetjem Oceanix, zraslo pa naj bi do leta 2025. To je le ena od možnih rešitev raziskovalcev za problem naraščanja morske gladine. Zaradi poplavljanja morja in erozije bi lahko v prihodnosti velik del svetovne populacije ostal brez doma.

Več kot petini vrst plazilcev na svetu grozi izumrtje. Kar več kot 1800 vrst danes uradno že bije bitko za obstoj, za še več kot 1400 vrst pa raziskovalci statusa niso mogli natančno določiti. Kot svarijo, bi bil takšen črni scenarij katastrofalen udarec za svetovno biodiverziteto in tveganje za številne ekosisteme, zato moramo storiti vse, da ga preprečimo. Posebej ogrožene so želve in krokodili, ugotavljajo raziskovalci.

Tudi v Sloveniji je društvo za preučevanje ptic Slovenije po vzoru iz tujine začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Doslej jim je uspelo naravi vrniti že tri hektarje gozda. Skupaj želijo zbrati vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda na območju, ki bo imelo največji potencial za ohranjanje naših dragocenih vrst.

Da bi zaščitili velikonočnico, zavarovano vrsto z veliko simbolno vrednostjo za Slovenijo, prostovoljci pod okriljem PD Poljčane postavljajo celo posebno stražo. Boč v času cvetenja velikonočnice obišče okoli 4.000 obiskovalcev. Večina jih pride, da bi občudovali znanilko pomladi in uživali v naravi. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati pa številni vstopajo na rastišče in pohodijo ali odlomijo majhne popke cvetov. Težava so tudi nenadzorovane živali, ki prosto vstopajo na območje in celo jedo cvetove velikonočnice, razlaga Janko Kovačič iz PD Poljčane.

Na plaži v avstralskem Novem Južnem Walesu so mimoidoči naleteli na srce parajoč prizor. Na kopno je naplavilo poginulo želvo velikanko oziroma orjaško usnjačo. Oblasti menijo, da bi lahko bila smrt ogrožene vrste želve posledica močnega deževja, ki so ga povzročile podnebne spremembe. Zaradi tega je namreč v ocean naplavilo še več plastičnih odpadkov, ki jih lahko želve zamenjajo za hrano.

V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo, pozivajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zato so pripravili akcijo, s pomočjo katere želijo kupiti vsaj deset hektarjev gozda, ki ga bodo vrnili naravi. Številne vrste ptic namreč v gospodarskih gozdovih ne najdejo mesta zase. Kljub veliki površini gozda v Sloveniji je ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta pa je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, ki jih lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem, opozarjajo.

Živali in rastline so pomemben del našega ekološkega sistema, poleg tega pa prispevajo k splošnemu, gospodarskemu, znanstvenemu in izobraževalnemu razvoju človeštva. A le, če lahko živijo in uspevajo v svojem naravnem okolju. Prav zato 3. marca obeležujemo lepoto in raznolikost prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Toplejši in daljši spomladanski dnevi že prebujajo naravo, ob prvem deževju pa se bodo predramile tudi številne dvoživke in se v večernem času iz kopenskih življenjskih prostorov pričele seliti v mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca. Pri tem lahko prečkajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množičnih povozov, opozarjajo v Informacijskem centru za varstvo dvoživk Slovenije. Leta 2021 so prostovoljci na 20 lokacijah na 40 kilometrih cest zabeležili skoraj 63.000 dvoživk. Dvoživkam lahko čez cesto pomagate tudi vi, a nujno poskrbite za cestno varnost.

Ameriški obali, katere deli so že močno izpostavljeni tveganju zaradi naraščajoče morske gladine, grozi še občutnejši dvig. V naslednjih 30 letih lahko v ZDA pričakujejo dvig morske gladine vse do 30 centimetrov, kar je enako skupnemu dvigu morske gladine v celotnem preteklem stoletju, ugotavlja nedavno vladno poročilo ZDA. Kot svarijo, oceani, ki obkrožajo ZDA, naraščajo hitreje od svetovnega povprečja, kar bi lahko povzročilo dramatično povečanje števila ljudi, ki jim grozi tveganje zaradi poplavljanja morja.

220 vrst ptic, vidra, bober, avtohtona sladkovodna želva, ki jo v Sloveniji še redko najdemo. Vse to so današnji prebivalci bazenov nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu. Ormoške lagune, ki zdaj kipijo od življenja, dokazujejo, da industrija in naravovarstvo lahko sodelujeta.