ogrožene vrste

Pomladne temperature bodo v prihodnjih dneh ob deževnem vremenu prebudile dvoživke, da se bodo v večernih urah podale na svoje poti do mrestišč. Tako kot predhodna leta bodo žabice potrebovale pomoč ljudi pri prečkanju prometnic. Dvoživkam lahko pri selitveni poti pomaga prav vsak. A pri tem ne pozabite na lastno varnost. Posebno reševalno akcijo so že izvedli v Kranju. Kot so sporočili, so čez cesto na varno v enem dnevu prenesli 320 žabic. Pridružite pa se jim lahko še danes.

Iz Tropske hiše Celje znova prihajajo vesele novice. Isabella, samica ogrožene vrste opice zlatoglavi levič, je že petič postala mama. Zlatoglavi leviči so na rdečem seznamu ogroženih vrst, zato je to še posebej razveseljiva novica, ki predstavlja upanje za to karizmatično vrsto. Mladič je zdrav in napreduje v razvoju, preživel je prve kritične dni življenja, so navdušeno sporočili iz Tropske hiše.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

Znanstveniki so posodobili rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. In novice so vse prej kot dobre. Na seznamu je več kot 44.000 vrst, seznam je daljši za približno 2000 vrst. Najbolj ogroženi so še vedno plazilci, sladkovodne ribe in dvoživke.

Na Antarktiki so ugotovili prve primere ptičje gripe tipa H5N1. Znanstveniki so pojav bolezni 'na koncu sveta' označili za katastrofalen. Skrbi jih, kako se bo virus obnašal med izolirano populacijo pingvinov in drugih divjih živali, ki mu nikoli doslej niso bile izpostavljene. Za zdaj je vpliv virusa na populacije še neznanka.

Nova raziskava razkriva temno skrivnost azijskega otoka Borneo. Kritično ogroženi bornejski orangutani, ki živijo na tem otoku, a so tik pred izumrtjem, so namreč še vedno žrtve nelegalnega pobijanja. Kot ugotavljajo raziskovalci, naj bi se kar v 30 odstotkih vasi na otoku v zadnjih petih do desetih letih kljub strogi prepovedi še vedno pobijalo orangutane. In to v velikem obsegu.

Zbiralniki ličink, rast v laboratoriju in v zaščitnih kletkah, dokler veliki leščur ne zraste toliko, da je manj ranljiv za pritiske plenilcev. Vse to so posebni ukrepi, s katerimi si na morski biološki postaji Piran prizadevajo za zaščito te kritično ogrožene vrste školjke. Tudi v Sloveniji je namreč doživela tragično usodo kot v Sredozemlju, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, zradirane celotne populacije te velike školjke.

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Kurjenje fosilnih goriv poganja začarani krog. Oceani namreč vsrkavajo odvečen CO2 iz zraka, tako pomagajo pri blaženju krize, a hkrati postajajo vedno bolj kisli. Tudi to pa postaja vedno bolj pereč ekološki problem. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, med njimi tudi upad biodiverzitete. Sredozemlje se v primerjavi z ostalimi oceani zakisljuje z eno največjih hitrosti. Pričakujemo, da bo Mediteran čez 25 do 50 let že močno spremenjen zaradi teh sprememb, opozarja dr. Nina Bednaršek, s katero smo se pogovarjali o tem, kakšna bodo naša morja v prihodnosti, če ne ustavimo tega procesa.

"Klimatski modeli kažejo, da bo proti koncu stoletja v belgijskih katedralah v notranjosti poleti 50 stopinj Celzija. Sploh si ne moremo predstavljati, kaj to pomeni. To lahko pomeni konec turizma," o tem, kaj podnebne spremembe pomenijo za kulturno dediščino človeštva, pripoveduje prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. To je le en primer. Podnebne spremembe grozijo vsem oblikam kulturne dediščine, pa naj gre za malo cerkev na vasi, bolnico Franja, muzej nacionalne pomembnosti ali tradicionalno obrt.

Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo, se sprašujemo ob 10. evropskem dnevu Nature 2000. Eden izmed svetlih primerov je Osnovna šola Predoslje. Učenci, učiteljica in gasilci so združili moči in uredili gnezdo štorkelj, ki ga nenehno nadzorujejo s pomočjo kamer. Doslej so spremljali eno uspešno gnezditev, bili priča žalostnem letu, ko so v gnezdu poginili vsi mladiči, trenutno pa je gnezdo prazno, štorklje so odletele k sosedom. Upajo pa, da se ptice kmalu spet vrnejo na dimnik njihove strehe.

Kmete z Ljubljanskega barja je v zadnjih dneh razburila informacija o strožjem režimu kmetovanja, ki jih predvideva nov program upravljanja območij Natura 2000. Opozarjajo, da so bili izključeni iz procesa priprave programa, kar pa na ministrstvu za naravne vire zavračajo. Obenem mirijo, da javna razprava o predlaganih spremembah še ni zaključena.

Ljudje nismo edini, ki srečo v ljubezni iščemo tudi s pomočjo hitrih zmenkov. Kot so ugotovili znanstveniki, so morski psi orjaki kljub svojemu mogočnemu imenu in videzu pravi nežni velikani. S krožnimi hitri zmenki si namreč ta zanimiva vrsta išče partnerje, ugotavljajo. Znanstveniki so v posebnem ljubezenskem plesu opazili tudi nežne dotike s plavutmi, kar so označili za presenetljiv način dvorjenja za to samotarsko vrsto.

Po svetu narašča število primerov poginulih sesalcev zaradi virusa ptičje gripe. V enem izmed primerov, gre sicer za osamljeni dogodek na farmi severnoameriških kun v Španiji, vse kaže, da je virus preskočil tudi med populacijo sesalcev. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da tega ne smemo prezreti, tudi WHO pravi, da je treba razmere pozorno spremljati, vendar tveganje za ljudi ostaja nizko.

Raziskovalci Univerze Adelaide so ugotovili, da potrošniki, ki si privoščijo priljubljen 'fish and chips' oziroma 'ribo in krompirček', v Avstraliji nevede jedo celo ogrožene in uvožene vrste morskega psa. Kot ugotavljajo, je izredno zaskrbljujoče, da je sestava jedi v večini prodajaln s priljubljenimi 'fish and chips' jedmi povsem neprimerno označena.

Naravovarstveniki so navdušeni nad rojstvom najredkejšega šimpanza na svetu. Podmladka, ki ga bodo poimenovali rock ali pop zvezdi, so se razveselili v angleškem živalskem vrtu Chester ZOO. Novi mladič daje upanje za prihodnost ogrožene vrste, so prepričani.

Svetovna organizacija za varstvo narave opozarja, da se z upadanjem populacije in vse večjimi grožnjami njihovemu obstoju spopada na tisoče živalskih vrst. Letos je med ogroženimi živalskimi vrstami posebej izpostavila severne jelene in cesarske pingvine.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so sporočili veselo novico. Uspelo jim je zbrati 45.000 evrov, s katerimi bodo kupili gozd in ga vrnili naravi z namenom, da ohranijo ogrožene vrste gozdnih ptic. Gre za t. i. gozdne specialiste, ki lahko preživijo le v neokrnjenih gozdnih ekosistemih. Ker je njihovo stanje alarmantno, potrebujejo takšne ukrepe, da jih ohranimo in jim pomagamo preživeti.

Kot kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov, je več kot 1000 vrst dreves, ki jih najpogosteje najdemo v mestih in urbanih območjih, ogroženih zaradi podnebne krize. Kot opozarjajo, bi lahko to imelo pomembne posledice za urbana območja, saj so drevesa neverjetno orožje za boljšo in bolj zdravo kakovost življenja v mestih, med drugim pomagajo hladiti zrak, preprečujejo toplotne otoke in čistijo zrak.

Poročali smo o tem, da je WWF Adria pripravila analizo zločinov proti naravi na Hrvaškem, v BiH, Španiji, Italiji, Bolgariji in Romuniji. Čeprav Slovenije niso zajeli v poročilo, smo se s slovensko predstavnico WWF Adria pogovarjali o tem, kateri zločini proti naravi so najpogostejši v Sloveniji, ali so ti v porastu in kako smo na to pripravljeni. Čeprav je okoljskega kriminala več vrst, so se tokrat ukvarjali predvsem z zločini nad prostoživečimi živalskimi vrstami.

Društvo za opazovanje in preučevanje ptic pripravlja prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečajo dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov. Zbrana sredstva bodo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bodo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Prvič po 75 letih so na otokih Chandeleur, skupini otokov v Louisiani, odkrili mladiče najmanjše vrste morskih želv na svetu. Naravovarstveniki so navdušeni, saj je število živali v naravi drastično padlo, v divjini naj bi živelo le še nekaj sto samic.

Gladina Gardskega jezera je na najnižji ravni v zadnjih 15 letih. Suša je razgalila bele skale, ki jih sicer prekriva voda. Tudi nekatera najbolj znana švicarska jezera so na rekordno nizki ravni. Posledice suše občutijo marsikje po Evropi, saj so mnoge reke in potoki skoraj presahnili.

Zločini proti naravi so po trgovini z ljudmi, drogo in orožjem ena izmed najbolj 'dobičkonosnih' vej organiziranega kriminala na svetu, opozarjajo v WWF Adria. Da je število tovrstnih zločinov v porastu, kažejo tudi podatki Interpola. Okoljski zločini so 'težki' za okoli 259 milijard evrov letno, poleg tega pa povzročajo nepopravljivo škodo planetu, uničujejo biodiverziteto in vodijo v izumiranje številnih živalskih in rastlinskih vrst, naštevajo. Svetovni sklad za naravo je zato, da bi ozavestil o okoljskem kriminalu, objavil novo poročilo, v katerem so preučili najpogostejše zločine proti naravi v BiH, Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški, Španiji in Italiji. Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst.

Kitajsko vplivnico zaradi posnetka, na katerem speče in je pripravljeno 'meso' velikega belega morskega psa, ki je uvrščen med ranljive vrste živali, preiskuje policija. Vplivnica pod psevdonimom Tizi v videoposnetku vidno uživa v prehranjevanju z veličastno ribo, za katero so oblasti mesta Nanchong po preiskavi že potrdile, da je bil v resnici veliki beli morski pes. Posnetek je sprožil razburjenje na družbenih omrežjih.

Splošno stanje ribjega življa v slovenskih rekah in potokih je dobro, vendar so določene ribje vrste zaradi nizkih in pregretih vodostajev zelo ogrožene, v določenih okoljih pa tudi že poginjajo. Ribiči beležijo izjemno nizek vodostaj rek na Primorskem in Notranjskem, reke Savinje, področja Cerkniškega jezera in večine manjših pritokov velikih rek.

"Zaradi trenda vračanja k naravnemu postajajo v tujini naravni parfumi zopet iskano blago. O naravnih parfumih pišejo cenjene parfumerske revije, slavne osebnosti želijo naravni parfum, izdelan posebej zanje, parfumerji za svoje naravne parfume prejemajo prestižne nagrade. Naravno postaja novi luksuz," pripoveduje Ana Ličina, certificirana aromaterapevtka, parfumeristka, ustanoviteljica Aroma Atelier-ja, mentorica in organizatorica mednarodnih seminarjev, sejmov ter razstav parfumov iz naravnih rastlinskih sestavin. Skupaj s Slobodanko Poštić, ki je prvo ime naravne parfumeristike na Balkanu, sta zasnovali razstavo naravnih parfumov Dišeči podpisi, Poštićeva pa je čas pandemije izkoristila za pisanje učbenika, ki vas vodi do naravnega parfuma po meri.

Raziskovalci so na Floridi naredili študijo, v kateri so preučevali, ali se zdravila, ki prispejo v morje, kopičijo tudi v morskih živalih. Raziskava razkriva sledi 58 zdravil, med njimi so denimo opioidi in antidepresivi, v izjemno redki vrsti ribe z latinskim imenom Albula vulpes. Kot opozarjajo znanstveniki, Florida ni osamljen primer.

Feri Lainšček je varuh črne štorklje, ki jo danes v naravi težko opazimo, saj je njen življenjski prostor naravni gozd, ki pa kljub temu da je Slovenija zelo gozdnata dežela, izginja. Priljubljeni pesnik v naravo hodi po mir, celo občutek svobode. Kot namreč pravi, narava osvobaja, naša naravna dediščina pa se žal počasi vse bolj privatizira in ograjuje, tako da je v njej vse manj svobode. Zato je tudi v Sloveniji društvo za preučevanje ptic Slovenije začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Zbrati želijo vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda. Doslej jim uspelo zbrati že 30.000 evrov, naravi bodo do zdaj vrnili sedem hektarjev, so sporočili.

Zakaj je črna človeška ribica oziroma črni močeril tako pomembna za našo državo in kraški svet? Kot odgovarja Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave, v prvi vrsti zato, ker gre trenutno za edino podvrsto človeške ribice – najbolj slavne in znane slovenske živali, endemita, ki živi na vsega nekaj kvadratnih kilometrih plitvega belokranjskega ravnika, in ker je hkrati od svojega belega sorodnika tako zelo drugačen: ima ohranjen pigment, oči, drugačno morfologijo ... s čimer fantastično dopolnjuje že tako zanimivo zgodbo v svetovnem merilu izstopajoče slovenske jamske biodioverzitete.