odvisnost

Izdatki za stroške prevoza gospodinjstva vedno bolj udarjajo po žepu. Kot ugotavljajo v novi študiji o prevozni revščini v Sloveniji, za gospodinjstva z nižjimi dohodki izdatki za prevoz pogosto predstavljajo več kot četrtino njihovega proračuna. Avtomobil je v Sloveniji v mnogih primerih nuja ali dobrina, ki ji gospodinjstva dajejo prednost pred drugimi izdatki. Razpršena poselitev in omejena mreža javnega prevoza prebivalce silita v odvisnost od osebnih vozil, ki so veliko finančno breme za gospodinjstva, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

V kanalu pred mestno hišo v Bristolu se je pojavila jata plastičnih flamingov. Gre za umetniško instalacijo, s katero želi umetnik opozoriti na problem plastike v morjih in oceanih. A odzivi na instalacijo so mešani, nekatere prebivalce je zmotilo, da so tudi sami flamingi izdelani iz plastike.

Okoljska organizacija Greenpeace ob začetku svetovnega gospodarskega foruma (WEF), poziva k višji obdavčitvi najbogatejših. Izračunali so, koliko prihodkov bi lahko v državne blagajne prinesla obdavčitev najbogatejših. Prepričani so, da je na svetu dovolj denarja, a po njihovih besedah ga preveč ostaja v žepih super bogate elite, ki onesnažuje planet. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa opozarja, da je odvisnost sveta od fosilnih goriv 'pošast, ki napada cel svet'.

V Sloveniji je vedno več 'sončnih streh', ki lovijo energijo sonca. A to seveda ni vedno na voljo. Rešitev, ki že danes omogoča energetsko samooskrbo tako, da 'ujame' sonce za temne ure, je med Slovenci vedno bolj priljubljena. Razvoj baterijskih hranilnikov, ki omogočajo shranjevanje sončne energije, je v zadnjih letih zelo napredoval. Tako se povečujeta tako življenjska doba kot vzdržljivost samooskrbnih sistemov, njihova zanesljivost in dolgoročna učinkovitost. Preverili smo, kaj vse omogočajo baterijski hranilniki energije, kakšne prihranke prinašajo in kako do njih s pomočjo subvencije.

Občina Hrastnik in Energetska zadruga Zeleni Hrastnik začenjata nov projekt pridobivanja energije iz sonca, in sicer s skupnostno elektrarno, ki bo postavljena na strehi Zdravstvenega doma Hrastnik. Z novo elektrarno z zmogljivostjo 100 kilovatov želi občina dodatno okrepiti energetsko neodvisnost in trajnostni razvoj.

Evropo je zajel val energetskih skupnosti. Te pa še zdaleč niso le za hipije, ampak se številne lotevajo resnih projektov velikega obsega. V Belgiji bo organizacija energetskih skupnosti sodelovala pri projektu prvih vetrnih elektrarn na morju v državi do leta 2025. "Ne govorimo o nekaj sončnih panelih, govorimo o vetrnih elektrarnah na morju, ki bi lahko napajale več deset tisoč gospodinjstev," pripoveduje sogovornik Chris Vrettos. Energetske skupnosti vidi kot šole demokracije: "Ne želimo si več modela preteklosti, ko sta proizvodnjo električne energije nadzirali le eno ali dve podjetji."

Z agrometeorologinjo iz Arsa Andrejo Sušnik smo se pogovarjali o prizorih presušenih tal, ki vedno bolj postajajo stalnica tudi v Evropi. Rapidne suše se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili, kot so npr. alpske države in severna Evropa. Kot opozarja, projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem skupne količine padavin v 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej povečevali. Hkrati se bo znatno povečala verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim sušam.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, pravi, da je ekonomska rast postala neekonomična. Cena za popravo škode, ki jo povzročamo na poti neustavljive gospodarske ravni, je danes namreč dokazano večja od koristi, ki jo prinaša gospodarska rast. Z njim smo se pogovarjali ob globalnem dnevu ekološkega dolga, ko je svet začel živeti na rezervo.

Zakaj bi se odpovedali mesu, če imamo ljudi, ki letijo z zasebnimi letali? Kot odgovarja dr. Žiga Malek, smo res soočeni s številnimi nesmisli, a prehranski sektor ima veliko večji vpliv, kot mislimo. Že zdravstveni kazalci povedo, da preprosto pojemo preveč izdelkov živalskega izvora in da jih moramo že zato zmanjšati, pozitiven vpliv na okolje pa je le dodaten bonus, opozarja.

Glede na trenutno globalno porabo fosilnih goriv, bi lahko nafte, plina in premoga zmanjkalo najkasneje v naslednjih 50 letih, opozarjajo znanstveniki. Potrebe po električni energiji pa v današnjem vse bolj tehnološko naprednem svetu zgolj rastejo. Več kot nujno je torej, da družba pospešeno preide na obnovljive vire energije. Inflacija in energetska kriza so nas znova opomnile, kako pomembno je, da smo v vseh pogledih – tudi pri energetiki – čim bolj samooskrbni. A tudi tukaj se od prihodnjega leta obetajo spremembe. Preverite, kakšne.

"Na svetu imamo več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša," izpostavljajo pri društvu za sonaraven razvoj Focus. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije so preučili okoljski odtis današnje mode in ugotovili, da kupimo kar 60 odstotkov oblačil več kot pred 15 leti, tretjine pa nikoli ne oblečemo.

Človeška populacija skokovito narašča, posledično pa bo treba v bližnji prihodnosti bistveno povečati proizvodnjo hrane. Kot rešitev se že dlje časa omenjajo žuželke, ki so nizkoogljični vir beljakovin. Pa bomo ljudje sploh lahko kdaj sprejeli nenavaden, mrgoleč vir hranil? Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so pokazali, da je mogoča tudi drugačna pot. Ni namreč nujno, da se žuželke znajdejo na naših krožnikih. Predlagajo, da raje določene vrste žuželk uporabimo kot vir beljakovin za hrano živali. S tem pa rešimo še en velik problem: odvisnost Evrope od soje, zaradi katere v Amazoniji padajo drevesa.

V Keniji iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode, kaže nova raziskava.Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko ponovno uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. Ne gre za trgovanje z rabljenimi oblačili, ampak je to v resnici skrita trgovina s plastičnimi odpadki, trdijo okoljevarstvene organizacije.

V okviru evropskega projekta Effective je 12 podjetij iz sedmih evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije, ustvarilo nove biomateriale, iz katerih so izdelali tudi prototipe izdelkov. Novi biomateriali se bodo lahko uporabljali med drugim za izdelavo kopalk, kolesarskih hlač, preprog in embalaže. S projektom so dokazali, da lahko najlon 6 pridobivamo tudi iz rastlinskih virov, s čimer bi zmanjšali odvisnost od surove nafte.

Pogum, vztrajnost, srčnost, optimizem in veselje do življenje je le nekaj besed, ki opisujejo Gala Jakiča. Njegova zgodba navdihuje Slovence in je absoluten dokaz, da v življenju ni nemogočih stvari.

V boj s klimatskimi spremembami bi morali vstopiti bistveno bolj odločno oz. 'napore povečati za sedemkrat', če bi želeli ustaviti globalno segrevanje pri 1,5 stopinje Celzija. Brez tega svetu grozi ekonomsko, socialno in fizično uničenje, razkriva zadnje poročilo Svetovne meteorološke organizacije. Izpusti toplogrednih plinov namreč še naprej podirajo rekorde, medtem ko posledice poplav, suš, plazov in ostalih podnebnih katastrof svet vsak dan stanejo 200 milijonov evrov, življenje pa v povprečju izgubi 115 ljudi.

Občina Hrastnik je prva slovenska občina, ki je svojim občanom in občankam ponudila možnost včlanitve v energetsko zadrugo, ki bo upravljala s 300-kilovatno sončno elektrarno. Na strehi Osnovne šole Narodnega heroja Rajka jo bodo postavili letos, možnost včlanitve bodo dobili občani ter tako zmanjšali energetsko odvisnost in račune za električno energijo.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.

Skupina mednarodnih raziskovalcev, med katerimi je tudi prof. dr. Maja Ponikvar - Svet s slovenskega IJS, je ugotavljala, kako škodljivi so lahko fluor in njegove spojine za življenje posameznika. Preučevanje učinkov snovi, ki vsebujejo fluor, na biosfero, okolje in zdravje ljudi, je razkrilo kar nekaj neprijetnih presenečenj. Edini dobro opredeljeni koristni učinek fluorida na zdravje ljudi je zaščitni učinek pred kariesom, vendar je meja med koristnimi in škodljivimi učinki tanka, svarijo raziskovalci. Bi torej morali omejiti uporabo zobnih krem in izdelkov, ki vsebujejo flouride?

Pred tremi leti so v Ljubljani vzpostavili pilotni projekt zelene dostave s kolesi. V zadnjih treh letih so z jeklenimi konjički dostavili več kot 100.000 paketov, pri tem prekolesarili okoli 60.000 kilometrov in zmanjšali ogljični odtis za več kot deset ton ogljikovega dioksida. V kooperativi LMC pa so ponosni, da so prejeli tudi mednarodno priznanje Dobra praksa.

Potem ko je Slovenija zaloge rib, ki jih ulovijo ribiči oz. vzredijo ribogojnice v državi, izčrpala 15. februarja, je vse svoje zaloge rib porabila tudi Evropa. Pred 30 leti jih je imela dovolj do septembra ali oktobra, so sporočili iz organizacije za varstvo narave WWF.

Bosna in Hercegovina je po podatkih WHO in Greenpeacea glede kakovosti zraka najbolj onesnažena država v Evropi. Predlagana gradnja dveh novih blokov termoelektrarn v Tuzli in Banovićih bi po mnenju strokovnjakov poslabšala kakovost zraka v BiH in v regiji, posledice povečane onesnaženosti bi čutili tudi v Sloveniji.

Evropska unija se je že v Pogodbi o delovanju EU zavezala k spodbujanju razvoja novih in obnovljivih virov energije, s pomočjo katerih naj bi izboljšala energetsko učinkovitost na vseh področjih življenja, s tem prešla v nizkoogljično družbo ter pomagala ohraniti naš planet. Vse od takrat se učinkovita raba energije omenja kot eden glavnih ciljev skupnosti, saj v okviru energetske politike velja za pomemben člen doseganja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, prav tako pa tudi pomemben gospodarski element za doseganje mednarodne konkurenčnosti in zanesljivosti dobave energije.

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Okolje nas vse glasneje opozarja, da moramo preiti v nizkoogljično družbo in se vrniti k sožitju z naravnimi danostmi – tudi in zlasti na področju energetike, ki predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov in državljanov, kot z vidika gospodarstva. To pomeni, da bi morali trenutno prevladujoča fosilna goriva zamenjati za obnovljive vire energije, ki proizvajajo stoodstotno čisto energijo, ki jo lahko črpamo iz do okolja prijaznih virov, kot so voda, sonce in veter. Evropa nam je pri tem postavila jasne smernice in cilje, vprašanje pa je, kako zavzeto jim sledimo?

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Greenpeaceovi aktivisti in zavezniki gibanja Break Free From Plastic so v večih državah izvedli proteste pred pisarnami mednarodne korporacije Nestlé. Na globalni sedež podjetja Nestlé v Švici, so Greenpeacovi aktivisti dostavili 20 metrov dolgo 'plastično pošast', v Sloveniji pa so po dvotedenski zbiralni akciji predstavniki Greenpeaca vrnili zbrane odpadke Nestléjevih izdelkov na sedež podjetja v Ljubljani.

Plastenke Ecover, ki so v 50 odstotkih izdelane iz v ocean odvržene plastike, predstavljajo začetne korake v borbi proti velikemu okoljskemu problemu. Vsako leto v morja in oceane odvržemo več kot osem milijonov ton plastike. Če bo šlo tako naprej, bo teža odvržene plastike do leta 2050 presegla težo vseh rib, ki plavajo v oceanih.