oceani

Nova raziskava razkriva zaskrbljujoč obseg izgubljene ribiške opreme v svetovnih oceanih. Izgubljene mreže, vrvice in trnki leta ogrožajo živali, ko lebdijo v oceanu, se potopijo na morsko dno ali jih naplavi na obalo. Kot kažejo rezultati najobsežnejše raziskave na to temo doslej, se v oceanih vsako leto izgubi toliko t. i. mrež duhov, da bi, če bi jih razprostrli, lahko 18-krat obkrožili Zemljo.

Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

Zakisanost oceanov je pereč okoljski problem, ki je v glavnem posledica kurjenja fosilnih goriv. Zakisanost negativno vpliva na nekatere morske organizme, zaradi česar so ogrožene celotne prehranjevalne verige, gospodarstvo in ljudje po vsem svetu. Ta proces v Arktičnem oceanu poteka štirikrat hitreje kot zakisanje drugih oceanov, ugotavlja nova študija. Znanstveniki so osupli nad hitrostjo procesa, ki bi lahko imel hude posledice za tamkajšnji ekosistem.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

Havajski koralni greben Maro so potapljači olajšali za skoraj 50 ton odpadkov. Med njimi so ujeli tudi 43 ton tako imenovanih mrež duhov, ki so najbolj smrtonosna past za morski živelj.

Iz Syndeyja poročajo o reševanju morske želvice, ki so jo v slabem stanju rešili iz plaže in jo odnesli na okrevanje v živalski vrt Taranoga. Kot so ugotovili, je želvji mladič pojedel toliko plastike, da je potreboval šest dni, da je izločil vso plastiko, ki jo je zaužil.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Ko se je lovec na jastoge iz Avstralije Gary Ryan zavedel, kakšen okoljski odtis ima ribiška industrija na okolje, se ni pritoževal, ampak je takoj stopil v akcijo. Skupaj s šestimi kolegi je ustvaril vršo, v kateri je nekatere plastične dele nadomestil z jeklenimi. Izgubljena ribiška oprema namreč predstavlja približno deset odstotkov oceanskih odpadkov in velja za smrtonosno past za morsko življenje.

Pravi čudež je, da so si kiti grbavci, ki so bili že na robu izumrtja, opomogli. A zdaj jim grozijo nove nevarnosti, saj to pomeni tudi več tragičnih srečanj s plastičnimi pastmi, ki jih v oceanih za seboj pušča človek. Wayne Philips ima posebno misijo – reševanje kitov, ki se zapletejo v ribiške mreže. 51-letni morski biolog iz Queenslanda v Avstraliji namreč s svojo ekipo rešuje kite grbavce. Člani ekipe, ki so se poimenovali ‘rezalci’, so opremljeni s palico, podobno ribiški, ki ima pritrjeno rezilo, to pa ne more poškodovati kita, ki ga rešujejo. Delujejo v parih, saj je reševanje tako psihično in fizično zahtevno, da bi se sicer utrudili v boju z ribiško opremo, zapleteno v mogočne živali, njihovo misijo opisuje britanski Guardian.

Ameriški obali, katere deli so že močno izpostavljeni tveganju zaradi naraščajoče morske gladine, grozi še občutnejši dvig. V naslednjih 30 letih lahko v ZDA pričakujejo dvig morske gladine vse do 30 centimetrov, kar je enako skupnemu dvigu morske gladine v celotnem preteklem stoletju, ugotavlja nedavno vladno poročilo ZDA. Kot svarijo, oceani, ki obkrožajo ZDA, naraščajo hitreje od svetovnega povprečja, kar bi lahko povzročilo dramatično povečanje števila ljudi, ki jim grozi tveganje zaradi poplavljanja morja.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je posvarila pred 'grozljivo in pretirano uporabo plastike v kmetijstvu po svetu'. Uporaba plastike v kmetijstvu ogroža globalno prehransko varnost in lahko predstavlja tveganje za zdravje, opozarjajo. Pritiski na tla in vodne vire pa so dosegli kritično točko, potem ko smo bili v preteklih letih priča veliki degradaciji, še razkriva poročilo o stanju tal in vodnih virih.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Prizori iz Tajske prikazujejo zavrženo ribiško opremo, tako imenovane mreže duhov, ki prekrivajo in dušijo celotne koralne grebene, s tem pa ogrožajo te izjemno dragocene ekosisteme. Plastične pasti tako povzročajo beljenje koral. Potapljači tam opravijo več čistilnih akcij, katerih cilj je osvoboditi grebene, ki lahko tako znova 'zadihajo'.

Zaradi podnebnih sprememb Zemlja v zadnjih treh letih odbija manj svetlobe kot običajno. To pomeni, da absorbira še več sončne toplote, kar naš planet dodatno segreva.

Na tisoče meduz je na vrhuncu turistične sezone preplavilo obalo na severu polotoka Krim. Zadnji tedni poletja so čas, ko se turisti običajno zgrinjajo na toplo obalo. Turisti in domačini pa poročajo, da je zaradi pekočih meduz v tamkajšnjem morju zdaj praktično nemogoče zaplavati.

Letošnji julij, ko smo tudi v Evropi zabeležili številne ekstremne vremenske pojave – katastrofalne poplave, vročinske valove in požare – je tudi najtoplejši mesec v zgodovini meritev doslej. Globalna temperatura v letošnjem juliju je bila najvišja v mesecu juliju v 142 letih meritev, kažejo sveži podatki Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA).

Hrvaški mediji so se razpisali o nenavadnih ugotovitvah hrvaških in italijanskih znanstvenikov, da se slanost Jadranskega morja viša in da to še nikoli ni bilo tako slano. Kot ocenjuje dr. Malačič z morske biološke postaje Piran, so zabeležene vrednosti res visoke, a iz tega ne moremo sklepati, da gre za trajno spremembo. Kaj to pomeni za morsko življenje na Jadranu? Nihanja slanosti niso tako velika, da bi ogrozila kakšno vrsto oz. združbo, saj so organizmi na nihanje slanosti prilagojeni, pa pojasnjuje dr. Mavrič.

Mreže duhov, zavržene ribiške mreže, ki plavajo po svetovnih oceanih, so pereč okoljski problem. Smrtonosne pasti za živali in vir mikroplastike, ki ogroža celotno prehransko verigo. Na Tajskem so se nevladne organizacije zato lotile ambicioznega projekta, v katerem sodelujejo z lokalnimi ribiškimi skupnostmi, ki zdaj lovijo tovrstne mreže. Nekatere na koncu predelajo v zaščitno opremo proti covidu-19 ali kako drugače ponovno uporabijo.

Po novem ima naš planet tudi uradno pet oceanov in ne le štiri. Na svetovni dan oceanov so namreč znanstveniki Južni ocean ob Antarktiki uradno prepoznali kot peti svetovni ocean. Sicer pa letošnji svetovni dan poteka pod geslom "En ocean, eno podnebje, ena prihodnost", znanstveniki in okoljevarstveniki pa pozivajo k proaktivnemu pristopu k zaščiti svetovnih morij.

Padec ravni kisika skozi čas v svetovnih jezerih dodatno ogroža sladkovodne ekosisteme in zaloge pitne vode, ugotavljajo znanstveniki. Sladkovodna biotska raznovrstnost tudi sicer upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %.

Amazonski deževni gozd je med letoma 2010 in 2019 v ozračje sprostil za kar 20 odstotkov več ogljikovega dioksida, kot ga je iz njega posrkal, je pokazala raziskava, izsledki katere so bili objavljeni v znanstveni reviji Nature Climate Change.

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Ljudje se pogosto bojijo morskih psov, a v resnici smo mi tisti, ki smo veliko bolj nevarni tem veličastnim bitjem. Z načinom življenja smo oceane onesnažili s plastiko, še posebej problematična je mikroplastika, ki je očem nevidna, a kot kažejo rezultati prvih raziskav izjemno nevarna. Med morskimi psi so tako zabeležili pojav raka in meningitisa, prvorojeni mladiči delfinov pogosto poginejo po rojstvu, saj od matere prejmejo smrtonosno dozo onesnaževal, ki se vežejo na mikroplastične delce in nalagajo v materinem telesu.

Verjetno niste nikoli pomislili, kako škodljive so kontaktne leče za okolje. A ameriški raziskovalci opozarjajo, da predstavljajo velik vir onesnaževanja oceanov z mikroplastiko, saj jih veliko po uporabi konča v straniščni školjki, zatem pa pristanejo v oceanih in morjih, kjer po prehranski verigi najdejo pot nazaj do človeka.